Foto: EPA
Foto: EPA

Ukrepov za popravo škode ni bilo, molčali so na ministrstvu in večina strokovne javnosti, močno so zmanjšana tudi sredstva. Otroci so žrtev ukrepov, a nimajo zagovornika in očitno jih razumemo le še kot strošek. O tem so se v Vročem mirkofonu na Valu 202 pogovarjali z vodjem programa Slofit, dr. Gregorjem Starcem.

Za dodatnih petnajst šol debelih otrok in cele generacije gibalno manj sposobnih

V zadnjih 20 letih se nam je začelo dogajati, da so med nami otroci, ki bi imeli težave prepešačiti dve nadstropji v stavbi, je opozoril. Debelost se je v času pandemije novega koronavirusa po njegovih besedah izjemno povečala, gre za največje povačanje v tako kratkem času. "Pridelali smo za kakšnih 15 povprečnih šol otrok, ki imajo na novo razvito debelost. To je velika težava, ker vemo, da se debelosti težko znebiš."

Kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. "Zveni grozljivo, a otroci so se v času korone ustavili oz. smo jih ustavili. Postali so žrtev ukrepov in v imenu gospodarstva in vsega preostalega so bili postavljeni na stran."

V programu Slofit oziroma športnovzgojnem kartonu merijo gibljivost in vzdržljivost. V letu 2020 so bili rezultati porazni. Kje smo danes? Rezultati so se ustavili, a smo bližje slabim dosežkom leta 2020, odgovarja Gregor Starc in dodaja, da je bilo v letu 2022 dobro, da niso zapirali šol. "Gibalna učinkovitost otrok je v letu 2020 padla za 17 odstotkov. Če vam povem, da nam je predtem v desetih letih uspelo izboljšati gibalno sposobnost za 10 odstotkov, potem veste, kako velika stvar se je zgodila. V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju. Če ne bomo ukrepali, vsi ti otroci nimajo več časa, da bi se stvar popravila. In do zdaj nismo naredili ničesar!"

Iz poklicnih šol podatkov ne dobivajo

Medtem ko podatki o osnovnošolcih v sistem nemoteno pritekajo že polna štiri desetletja, za srednje šole, predvsem zaradi odločitev nekaterih ravnateljev, nimamo celovitih podatkov. A predvsem v poklicnih šolah, sploh v dveletnih in triletnih programih, je stanje zagotovo neprimerljivo slabše kot v gimnazijah: "Razslojili smo se, poteka negativna selekcija, in glede na to, da je bilo stanje v poklicnih programih že pred korono na katastrofalno nizki ravni, glede na to, da so bili fantje na ravni, ki ni dosegala gimnazijk, je tudi situacija zelo verjetno katastrofalna. Ti otroci, ki bodo morali opravljati fizična dela, bodo strašansko neučinkoviti, verjetno bo ogromno bolniških odsotnosti in njihova delovna učinkovitost bo na zares nizki ravni, dodana vrednost njihovega dela pa nikakršna."

Slabši šolski uspeh zaradi pridobljene počasnosti?

A tudi za otroke, ki ne bodo delali pretežno fizično, je gibanje pomembno za kognitivni razvoj in za učinkovitejše učenje: "Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov, in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Vidimo, da so počasnejši, vidimo, da počasneje berejo, pišejo, razumejo. Zato predvidevam, da bodo že letos učni uspehi na precej nižji ravni kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Pozivam učitelje, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa. Predvidevam, da predvsem to drugo."

Ogromno otrok se ni vrnilo na treninge

Ne le, da so se zaradi omejitev in šolanja na domu gibali manj v šolah, tudi rekreacija in treningi v klubih in društvih niso na predkoronski ravni: "Ogromno otrok se ni vrnilo na treninge. Že prej ni treniralo veliko otrok staršev, ki tega niso zmogli plačati. Veliko otrok se ni vrnilo, ker so našli nov način življenja, ki je sedeč, kar je veliko udobneje. Nimamo sicer podatkov, a imamo precej slabe obete, tudi zaradi 'socialnih škarij', ko so se starši zaradi epidemije znašli v finančni in socialni stiski in so morali odpovedati treninge."

Na poziv iz leta 2020, ko so na Slofitu pozvali tudi k subvencioniranju športnih dejavnosti po zgledu subvencioniranja prehrane otrok, ni bilo odziva: "Nobenega odziva nismo dobili, ministrstvo je molčalo, sprejet ni bil niti en ukrep, ki bi vsaj naslovil kar koli od tega, tudi na Odboru za izobraževanje v državnem zboru so gladko zavrnili kakršne koli ukrepe na tem področju, tako da imamo zelo slab priokus in se nam zdi, da smo otroke izdali."

Manj denarja in oglušujoč strokovni molk

Nespodbuden je tudi podatek, da je tudi za letni program športa iz leta v leto namenjeno manj denarja: leta 2020 ga je bilo 1,3 milijona, letos le še nekaj manj kot pol milijona evrov: "Rek, da so otroci naše največje bogastvo, ne velja več. Mi vanje nismo pripravljeni vlagati, postali so nam strošek. Najhuje je, da je to postalo samoumevno. Otroci nimajo nikogar, niti enega zagovornika na državni ravni, ne morejo stavkati, nimajo protestov. In ker so tiho in nimajo glasu, se nihče ne briga zanje, starši pa tudi očitno samo čakamo nekega novega mesijo, da bo potegnil vlak naprej."

Vse to se je lahko zgodilo tudi zaradi strokovnega molka strokovnjakov in znanstvenikov. Sodelavci Slofita oz. ljubljanske fakultete za šport so bili med redkimi, ki so že po prvem valu na to težavo opozorili ostro, odločno in brez sprenevedanja: "Bili smo prvi, ki smo začeli opozarjati na to in bilo nam je precej neprijetno, ko druge stroke niso rekle nič. Ko so nekateri govorili celo nasprotno. Ne vem, kaj je bil vzrok, ali so se ljudje bali spregovoriti, ali je šlo za to, da nimajo podatkov, kot jih imamo mi, in so bili raje tiho. Nekateri so bili tiho zaradi političnih ali drugih razlogov, nekatere je bilo strah, saj so čutili pritiske. Tudi mi smo jih čutili."

Po mnenju Gregorja Starca je edina rešitev je čim prej (vsaj) uro športa na dan: "Takoj bi bilo treba znova oživiti program Zdrav življenjski slog, zagotoviti sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa na dan. To je prva stopnica do tega, da se zagotovi sistemsko ura športa na dan. Na ta način bi naredili največjo korist za šolski sistem in na ta način bi se izboljšala uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju."

Izjemna dragocenost športnovzgojnega kartona

Športnovzgojni karton, ki je prav letos star 40 let, je edinstven v evropskem ali celo svetovnem merilu, kar se je še posebej pokazalo zdaj, ko je treba s pridobivanjem podatkov preverjati, kako so otroci nazadovali. V tujini imajo s tem bistveno večje težave prav zato, ker meritev na tak način sistemsko ne zbirajo, sploh pa ne v tako dolgem časovnem obdobju. Zato še ne vemo, kaj se je z otroki dogajalo drugod in kako primerljivi so slovenski rezultati s podatki drugih držav.

Program Slofit, katerega del je ta karton, je zato še posebej dragocen. In čeprav je prvenstveno namenjen otrokom, je del dejavnosti namenjen tudi odraslim. Prek aplikacije lahko odrasli spremljajo svoje telesne zmogljivosti, meritve pa občasno izvajajo na različnih koncih države. Prve naslednje so 7. junija na ljubljanski fakulteti za šport. Več pa TUKAJ.