Poljski premier Mateusz Morawiecki je prepričan, da se Rusija pripravlja na nekaj obsežnega in da morajo biti pripravljeni na najslabši scenarij. Kot je še poudaril, prvič po 30 letih opažajo porast številnih nevarnih dogodkov, ki jih je sprožil Kremelj. V ta sklop spadajo destabilizacija Ukrajine in Moldavije ter hibridna vojna z migranti na poljsko-beloruski meji. To je igra Vladimirja Putina na več frontah.
Poljski predsednik Mateusz Morawiecki je namreč prepričan, da je netenje konfliktov v ruskem interesu, saj povečuje povpraševanje po surovinah. Posledica napetosti so višje cene energentov, zlasti zemeljskega plina, kar so že občutile številne članice EU. Ob tem je Morawiecki spomnil tudi na skrajno sporni infrastrukturni projekt Nord Stream 2, ki za Rusiji pomeni nov vzvod za izvajanje gospodarskega pritiska na EU, poroča Polonia Christiana.
Morawiecki je prav tako prepričan, da je nevarnost vojaške agresije ruskega predsednika Vladimirja Putina realna. Na to kaže zlasti obsežno kopičenje ruskih oboroženih sil ob ukrajinski meji in hkrati zloraba plina kot predmeta izsiljevanja. Krepijo pa se tudi hekerski in kibernetski napadi. Ob tem je v Rusiji mogoče opaziti tudi glorifikacijo ruske vloge v 2. svetovni vojni, kopičenje deviznih rezerv. To so jasni signali, da se Rusija na nekaj pripravlja in da je treba biti pripravljen na najhujši scenarij.
Portal Rzeczpospolita pa izpostavlja vse bolj verjetno obsežno invazijo na Ukrajino, kjer teče že sedmo leto vojnega stanja v Donbasu. V neposredni bližini celotne ukrajinske meje je, kot že rečeno, videti veliko koncentracijo ruskih oboroženih sil. Zaenkrat sicer še ni razloga za paniko, vendar obstaja določeno tveganje za invazijo. Po ocenah ukrajinskih obveščevalnih služb je ob ukrajinski meji že okoli 90 tisoč vojakov, za polno invazijo pa je potrebnih 250 do 300 tisoč vojakov.
Ukrajinski obveščevalci poročajo, da so ruske bojne enote v stanju pripravljenosti
Verjetno Kremelj še ni sprejel končne odločitve, vendar nepojasnjena koncentracija vzbuja določeno bojazen. Ruske oborožene sile se koncentrirajo severovzhodno od Kijeva v bližini Donbasa in na Krimu. V pripravi so pehotni bataljoni s tanki in topništvom. To je osnovna ruska udarna formacija, prisotna že ob invaziji leta 2014. Obveščevalci poročajo, da so vse enote v stanju bojne pripravljenosti.
Ruska vojska naj bi sicer počakala do preloma januarja in februarja, ko naj bi predvidoma prišlo do invazije. Čakali naj bi, da zamrznejo obsežna močvirja na obmejnem območju med Ukrajino in Belorusijo ter Ukrajino in Rusijo. Tokratna invazija naj bi se pričela z vrsto zračnih in raketnih napadov na skladišča, komunikacijo, predvsem pa na poveljniške in državne centre upravljanja. Po njihovem uničenju in izgubi komunikacije ter oskrbi vojske in uprave pa je predviden hiter prodor majhnih enot z namenom čimprejšnjega zavzetja prestolnice.
Putin računa tudi na hudo zimo in stopnjevanje napetosti med ukrajinskimi civilisti zaradi rastočih cen energije
Prva etapa je potemtakem operacija iz zraka, da bi se zatem lahko bliskovito podali v Ukrajino in opravili svoje naloge. Ruske načrte je na ruski televiziji razkril nekdanji poveljnik ruskih čet v Siriji, namestnik obrambnega ministra in general Andrej Kartapolov, pri čemer se je skliceval na svoje izkušnje iz Sirije. Najbolj znani kremeljski propagandist Vladimir Solovjov pa je ob tem pojasnil, da nameravajo odstraniti “nacistično oblast” v Kijevu, “osvobojeni narod” pa naj bi si izbral resnične demokratične oblasti.
To je pogosta retorika ruskih političnih elit. Ukrajincem je seveda povsem jasno, da bi bil namen takšnega napada uničenje njihove državnosti, po ruski okupaciji pa bi dobili nekakšno vazalno moskovsko oblast, sestavljeno iz kolaborantov, da bi lahko obvladovali celotno državo. Možni scenarij pa je tudi vrsta manjših napadov, zlasti na jugu države. Putin pa bi lahko računal tudi na stopnjevanje napetosti med civilisti zaradi rastočih cen energije, kar bi dodatno zamajalo priljubljenost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Frebruarja namreč nastopi najhujši mraz.
Domen Mezeg