Golobova vlada je trenutno manj številčna zaradi SDS-ove pobude za referendum. Foto: Vlada RS
Golobova vlada je trenutno manj številčna zaradi SDS-ove pobude za referendum. Foto: Vlada RS

Predlog za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakon o vladi so že na ustanovni seji DZ-ja vložili v SDS-u. Menijo, da se bo s povečanjem števila ministrstev razširila javna uprava, s tem pa tudi javnofinančni izdatki, zato se mora po njihovem mnenju o tem odločati ljudstvo. Poudarjajo, da gre za zagotavljanje služb tistim, ki so na volitvah izpadli iz parlamenta, in za zagotavljanje sredstev nevladnim organizacijam, ki da so sedanji koaliciji pomagali "do 53 sedežev v parlamentu". Poslanec SDS-a Branko Grims je dejal: "Da se naredi dovolj prostora pri koritu, ljudje pa naj to plačajo."

Nasprotno v koalicijskih vrstah menijo, da je referendum o tem že potekal na volitvah, pri čemer je poslanka Levice Nataša Sukič opozorila, da ministri in državni sekretarji za opravljanje funkcije ne potrebujejo izvolitve na volitvah in da gre za samostojno vejo oblasti. Koalicijski poslanci so opoziciji očitali tudi zlorabo instituta referenduma in nagajanje. "Vnaprej kritizirati nekaj, kar se še ni oblikovalo, je neproduktivno in neupravičeno," je dejala poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič.

Po besedah poslanke NSi-ja Vide Čadonič Špelič imajo sicer v NSi-ju predlog, naj vlada namesto ministrstev ustanovi direktorate, saj morajo direktorji skozi javni razpis in strokovno preverjanje. A je ob tem dejala, da ima vsaka vlada odgovornost in dolžnost, da se organizira tako, kot misli, da je najučinkovitejša. V NSi-ju tako referenduma ne bodo podprli, da nova vlada lahko začne delati, politika pa naj se preneha ukvarjati sama s sabo, je dodala.

Poslanci opozicijskega SDS-a so sicer veliko časa v razpravi namenili tudi nedeljskemu pomanjkanju goriva na bencinskih črpalkah, za kar naj bi bila po njihovem mnenju kriva Golobova vlada, a so bili od predsednice odbora Tereze Novak (Gibanje Svoboda) in drugih članov odbora večkrat opozorjeni, da to ni tema današnjega odbora.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je s pravnega vidika ocenila, da so formalni pogoji za razpis referenduma izpolnjeni in je vprašanje jasno, pri tem pa je predlagala, da se del referendumskega vprašanja opusti. Predstavnik ministrstva za javno upravo Jure Trbič pa je dejal, da je namen posvetovalnega referenduma preveriti javno mnenje za posebej zahtevna vprašanja, ne pa za organizacijske akte vlade. Zato meni, da bi moral biti "opozicijski manever zavlačevanja" zavrnjen.

Sorodna novica Kljub predlogu SDS-a za referendum Golob vztraja, da bo vlada oblikovana do 3. junija

Golob: To me ne skrbi

Predsednik vlade Robert Golob je ob robu srečanja s sindikati javnega sektorja dejal, da verjame, da se bo ta teden, ko je predvidena obravnava predloga sprememb zakona o vladi v DZ-ju, marsikaj premaknilo naprej in da jim bo uspelo premagati blokado opozicije. Dodal je, da imamo jeseni tako predsedniške kot lokalne volitve, ob čemer bi lahko izpeljali tudi referendum. "Prepričan sem, da bo ob kakršnem koli referendumu na katero koli temo prejšnja vlada pač dobila še eno lekcijo od ljudi, da jih v resnici nočejo, niti njihovih metod," je dejal in dodal, da ga to ne skrbi.

Pobudo za referendum bodo sicer v DZ-ju obravnavali na torkovi izredni seji. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je ob robu srečanja s predsednikom državnotožilskega sveta Igorjem Lučovnikom dejala, da je nehvaležno napovedovati, kaj vse se lahko zgodi. "Osebno si želim, da bi zadeva šla tekoče, da bi lahko potem po 24 urah odločali o zakonu o vladi in da potem ta zakon začne veljati," je dejala. Upa, da bo vlada, tako kot si jo je zamislila izvršilna oblast, operativna pred parlamentarnimi počitnicami. Indicev o morebitnih nadaljnjih proceduralnih zapletih opozicije pa sama nima.

Na seji odbora je sicer že na začetku nastal zaplet, saj je bil predstavnik predlagatelja, poslanec SDS-a Zvonko Černač, odsoten. Ta je zadolžen za obrazložitev predloga, zato je predsednica odbora Novak želela sejo nadaljevati z razpravo. Grims je proti temu ostro protestiral, saj je na seji želel predlog obrazložiti namesto Černača. Kot je pojasnila poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, bi morala vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec o tem obvestiti DZ, pa tega ni storila. Novak je pojasnila, da lahko za zamenjavo predstavnika predlagatelja zberejo podpise vseh 27 poslancev SDS-a, ki so podpisani pod predlog, in zato odredila 15 minut premora. Tudi po premoru v SDS-u podpisov niso predložili, seja pa se je nadaljevala z razpravo.

Branko Grims. Foto: BoBo
Branko Grims. Foto: BoBo

Grims: Poskušajo utišati opozicijo

Grims je po končanem odboru sklical novinarsko konferenco, na kateri je koaliciji očital poskus utišanja opozicije. Po njegovih besedah nikoli prej nihče ni delal težav, če je tistega, ki je bil prvotno predviden kot predlagatelj, v primeru zadržanosti zamenjal kdo drug. Glede obrazložitve predsednice odbora, da bi moral prinesti novo pooblastilo s 27 podpisi, pa je dejal, da je zadeva "blago rečeno absurdna".

"Po tej logiki bi namreč morali biti vsak trenutek vsi poslanci prisotni v državnem zboru, da bi lahko kadar koli, ko se pred začetkom seje izkaže, da je nujna sprememba tistega, ki poda obrazložitev, zbrali prav vse podpise," je dejal in izrazil prepričanje, da je bil danes kršen 66. člen poslovnika DZ-ja, ki pravi: "Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev."

Sprejemanje zakona o vladi