Tovorni promet skozi Ljubljano ali po obvoznici? (2)

»Še je čas za referendum,« pravi Janez Koželj. Upava, da to ni debela laž in zavajanje.
Fotografija: O tako pomembni odločitvi, ali bo železniški tovorni promet – 450 vlakov dnevno – potekal skozi Potniški center Ljubljana, mora odločati javnost na referendumu. FOTO VORANC VOGEL/DELO
Odpri galerijo
O tako pomembni odločitvi, ali bo železniški tovorni promet – 450 vlakov dnevno – potekal skozi Potniški center Ljubljana, mora odločati javnost na referendumu. FOTO VORANC VOGEL/DELO

Mestni urbanist Janez Koželj je 8. oktobra letos v Delu pod naslovom Še je čas za referendum o poteku tovornega prometa skozi Ljubljano ali po obvoznici odgovoril na najin poziv, ki sva ga pod naslovom Znova za referendum o poteku tovornega prometa skozi Ljubljano ali po obvoznici kot pismo bralca objavila v Delu 26. avgusta na 7. strani. Odgovor je prišel, a pojasnila ni.

Ker je inženir Goran Korošec iz direkcije za infrastrukturo »bolje poučen«, mu je Janez Koželj naročil, naj pripravi poročilo, »kaj se sumljivega pripravlja v zvezi s prenovo Železniške postaja Ljubljana«. G. Korošec je torej poročilo omejil na železniško infrastrukturo (ureditev tirov in tirnih naprav) na območju Potniškega centra Ljubljana PCL od nadvoza Dunajske do podvoza Šmartinske ceste). Zapisal je, da se izvaja po zazidalnem načrtu iz leta 2009, dopolnjenem 2011, in v okviru projektne dokumentacije za nadgradnjo ŽOLP-1 (nadgradnja železniške infrastrukture na območju železniške postaje Ljubljana), da bo s tem zagotovljena maksimalna pretočnost za potniški in tranzitni tovorni promet iz smeri Jesenic in Divače in nasprotno.

Toda »zazidalni načrt MOL iz leta 2006 ter spremembe 2009 in 2011 ne vključujejo obravnave železniških tirov. Vključujejo samo obstoječe stanje in napovedujejo možnost poglabljanja. Projektna dokumentacija za nadgradnjo ŽOLP (v času, ko naj bi PCL gradil in financiral madžarski partner kot del Emonike), pa nima veljavne »pravne podlage«, ker prostorskih in okoljevarstvenih problemov sploh ne obravnava in ga ni potrdila demokratična procedura, ki jo predpisujejo direktive EU (po Martini Lipnik, Delo, 8. oktobra, v PP29).

Korošec je zapisal, da je DRSI letos začela s pripravo strokovnih podlag za pobude za državni prostorski načrt (DPN): »Ponovno bo proučeno vprašanje poteka ločenih prog za potniški in tovorni promet na terenu ali pod njim, poglavitna priprava celovite zasnove bo umik tovornega prometa s površja mesta. Na osnovi DPN bo možno razpravljati in odločati o najprimernejši zasnovi Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV). Upoštevani bodo predlogi MOL in druge pobude in predlogi civilne družbe. Prve strokovne podlage in predlagane rešitve prog LŽV bodo pripravljene v letih 2023/24. Dokler takšnih predlogov ni, so predlogi v zvezi z odločanjem preuranjeni.«

Kar se dogaja na PCL, je nezakonito in preuranjeno: Projektira in izvaja se železniška in cestna infrastruktura, projektira se nadgradnja železniške postaje in nova avtobusna postaja, v kratkem se bo rušil nadvoz na Dunajski cesti in zgradil megalomanski podvoz na Šmartinski cesti, vse brez DPN, ki je osnova za kakršnokoli projektiranje.

Odgovor, ki ga je pripravil inženir Goran Korošec, je dopolnil in zaključil naš podžupan in mestni urbanist prof. Koželj: »Upam, da bodo kljub nekoliko uradnemu tonu poročila, kolegi, ki me po krivici pozivajo na odgovornost za napačne odločitve, vendarle doumeli, da so, na srečo ali na žalost, še vse možnosti odprte in da po desetletjih tuhtanja še vedno ni nič odločenega. Niti o severni niti o južni obvozni progi niti o celotni niti o delni poglobitvi tirov. Torej je še čas tudi za referendum.«

Ali res, gospod Koželj?

Južno-vzhodno obvoznico sva predlagala, potem ko je gospod podžupan sporočil, da severna obvoznica ni izvedljiva in da je obvoznica za tovorni promet nujna – pred več kot enim letom. Odgovora nisva dobila – reporter je objavil odgovor županovega kabineta, da sploh ni bila obravnavana. Najin predlog južno-vzhodne obvoznice poteka po že degradiranem območju vzporedno z avtocesto zunaj območja Nature 2000, brez nevarnosti poplav (kot avtocesta), zunaj naseljenega območja, na primernem vodovarstvenem območju. Slaba nosilna tla niso problematična za izvedbo, geologija za predor kot pri avtocesti je znana. Na obvoznico se priključi dolenjska proga, sproščena zemljišča se, kjer je primerno, vrnejo Botaničnemu vrtu in uporabijo za obnovo središča degradirane nekdanje Kurje vasi ter za stanovanjsko gradnjo.

O tako pomembni odločitvi, ali bo železniški tovorni promet – 450 vlakov dnevno – potekal skozi Potniški center Ljubljana (in zaradi škodljivih emisij povzročal bolezni in smrt sedanji in bodočim generacijam občanov) ali po južno-vzhodni obvoznici, mora odločati javnost na referendumu. Osnova zanj so strokovne podlage, med drugim prostorske, okoljske, gradbeno-tehnične, geološke in hidrološke raziskave, izvedljivost in ekonomska upravičenost, kar bi morala izvesti MOL pod vodstvom mestnega urbanista. Več kot leto dni je izgubljenih od najinega poziva.

»Še je čas za referendum,« pravi gospod podžupan, mestni urbanist Janez Koželj.

Upava, da to ni debela laž in zavajanje občanov.

Preberite še:

Komentarji: