“Trenutno je glavno orožje v boju proti virusu cepivo,” je spomladi dejal prof. ddr. Boris Turk, raziskovalec Instituta Jožef Štefan (IJS), verjetno naše najbolj znanstveno usmerjene ustanove. Vendar pa smo v uredništvo dobili insajderske informacije, in sicer da je na tem istem institutu zaposleno celo leglo anticepilcev. Začuda se tam znanstveniki niso potrudili izobraziti svoj kader, ampak jim je IJS raje olajšal izbiro in prilagodil sistem. Po naših podatkih k njim prihaja zdravnik – kar pomeni, da testi tam zaposlenih veljajo tudi v privatnem življenju.
Če kaj, se je v Sloveniji med epidemijo pokazalo, da smo pravzaprav precej iznajdljiv narod, ko je treba “hvatati krivine”, kot bi rekli v naši nekdanji državi. To nam je iz tistih časov očitno tudi ostalo. Da bi se česa priporočenega ali zapovedanega držali, je evidentno težko pričakovati. To se je zelo lepo pokazalo pri preverjanju pogoja PCT, ki ga v praksi preverja žal le malokdo. Je pa toliko bolj zaskrbljujoče slišati, da bojda tudi naša najbolj znanstvena institucija ne predstavlja znanosti kot bi jo morala, pač pa vsi skupaj podpiramo anticepilce, ki so zaposleni na Jožefu Štefanu. Po podatkih, ki smo jih pridobili od nekaterih tam zaposlenih, ta institucija bolj kot cepljenje spodbuja testiranje – v ta namen so celo angažirali zdravnika s koncesijo, ali informacija drži, še preverjamo. Tamkajšnji anticepilci tako nimajo nobenega razloga, da bi razmišljali o cepljenju, saj jim hitri test, ki ga opravi zdravnik, velja tudi povsod drugje. Kdo to testiranje plačuje, pa je lahko jasno vsem, ki znajo prešteti do tri – nazadnjaki iz najbolj znanstvene insitucije so gotovo na državni plačilni listi.
Čeprav se je nekaj časa govorilo, da naj bi PC pogoj veljal za celotno javno upravo, so nato sporočili, da pogoj PC v javnem sektorju – vsaj zaenkrat – ne bo veljal za vse, ampak samo za ožjo državno upravo. Vlada je z uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb s koronavirusom 23. avgusta ukinila brezplačno hitro testiranje. Testiranje plača delodajalec, država ga plača le, če se oseba zaradi zdravstvenih razlogov ne sme cepiti. Izvid hitrega testa oziroma samotestiranja za službo tudi ne velja v zasebnem življenju sicer ne velja – kar pomeni, da se recimo za vstop v fitnes ali trgovski center rabi drug test in digitalno potrdilo. A ponekod so se očitno znašli – na Institutu Jožef Štefan na primer, kjer testiranja seveda prav tako plačuje država.
Vlada je nedavno na dopisni seji sprejela odločitev, da pogoj T (testiranje) od 1. oktobra ne bo več dovolj za zaposlene v državni upravi. To pomeni, da bi moralo okoli 31.500 ljudi, ki so zaposleni na ministrstvih, v vladi, policiji, vojski in na upravnih enotah, izpolnjevati pogoj P (preboleli) oziroma C (cepljeni). Predvideno naj bi bilo sicer prehodno obdobje, ko bi se zaposleni v državni upravi še lahko cepili – polno cepljeni bi morali biti do 1. novembra. Tudi v tem primeru seveda veljajo izjeme tistih, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. Če zaposleni pogojev PC ne bi izpolnjevali, bi lahko delali od doma. A če sklepamo po aktualnem preverjanju PCT pogoja in po vseh možnih izmotavanjih kako zaobiti sistem, je malo verjetno, da bo PC tudi v praksi normalno deloval. Če ga ne bodo že prej razglasili za protiustavnega, seveda. Kljub vsemu je zanimivo, da institucija, ki predstavlja znanost angažira zdravnika za izvedbo testiranja, s tem pa meče na znanost senco dvoma. Na IJS smo seveda naslovili nekaj vprašanj.
Prejeli smo odgovor
“Testiranja sodelavcev Instituta “Jožef Stefan” na covid-19 izvaja zunanji izvajalec, kot nam to omogoča odlok Vlade Republike Slovenije. Razlogi za odločitev o zunanjem izvajalcu so, da so testi izvedeni s strani strokovno usposobljenega osebja in da so posledično rezultati testov zato tudi bolj verodostojni. Okvirni tedenski stroški testiranja so okrog 1.500 eurov. Na Institutu “Jožef Stefan” že od začetka epidemije aktivno ozaveščamo zaposlene o pomembnosti upoštevanja zaščitnih ukrepov, vključno s cepljenjem. Kot nam je pokazala anonimna anketa med zaposlenimi, smo bili pri tem zelo uspešni, saj je po teh rezultatih stopnja precepljenosti med zaposlenimi višja od 80 %, kar je bistveno več od slovenskega povprečja.“
Na spletu sicer najdemo podatek, da je na IJS-ju zaposlenih nekaj manj od tisoč ljudi, od tega jih je kar 460 doktorjev znanosti. Pri njih cepljenje gotovo ni problem, anticepilci so po naših podatkih med ostalim kadrom. Res je sicer, da je testiranje s strani zdravnika bolj zanesljivo – še vedno pa skoraj 80 tisoč evrov letno ni nek zanemarljiv strošek, sploh če je nepotreben.
Sara Kovač