Vse višje temperature

Ob otoplitvi na dan pokukali prvi zvončki, a zima bo še pokazala zobe

Eva Jandl
4. 1. 2023, 18.11
Deli članek:

Ozračje v Sloveniji se zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja, doživeli smo najtoplejše silvestrovo in najtoplejši prvi dan novega leta v zgodovini meritev. Kakšna je srednjeročna napoved vremena in kako se je zaradi toplih zimskih dni spremenil »urnik« cvetenja sadnega drevja, ki ga sicer vsako leto prizadene pozeba?

Nace Novak
Tople zime zadnja leta prinašajo hude pozebe, predvsem v sadovnjakih.

Prvi januar 2023 je bilo najtoplejše jutro od začetka meritev, za nami pa je tudi najtoplejše silvestrovo. »Temperature so bile, po pričakovanjih, za več kot deset stopinj višje kot med letoma 1991 in 2020,« pravi meteorolog Grega Skok s portala Ciklon.si. Velikih sprememb še ni na vidiku, bo pa tudi ta teden pretoplo za ta letni čas. »V višinah bo hladneje, saj ne bomo več v središču območja visokega zračnega pritiska; atlantske motnje se bodo večinoma pomikale čez Severno Evropo. Vremenske fronte bodo imele vse južnejšo pot, zato bo v drugi polovici tedna postopno hladneje, vendar po nižinah še vedno pretoplo; temperature bodo le nekoliko bližje običajnim zimskim. Veter se bo obrnil v severozahodno smer, ta smer pa za Sredozemlje in tudi za nas ne prinaša veliko padavin, razen če gre vdor po zahodni strani Alp, a tega za zdaj ni videti. Glavnina padavin ostane severno od Alp.« A kot pravi Skok, to ne pomeni, da nas vendarle ne bi vsaj malo zasnežilo v drugi polovici januarja, saj »bi lahko vsaj prehodno prišlo do vdora arktičnega zraka daleč proti jugu, da ne bomo pozabili, kako je videti sneg«. Poudarja sicer, da je za resnejšo napoved treba počakati še nekaj dni, saj so zanesljive le napovedi do pet dni vnaprej, vsak dan prej se zanesljivost zmanjšuje.

Podobno vremensko sliko vidi dežurni prognostik na Arsu Andrej Velkavrh. »Trenutno so temperature nekoliko nižje kot prejšnje dni, a še vedno previsoke, tudi v prihodnjih dneh je pred nami pretoplo vreme. Te dni bo bolj malo padavin. Več naj bi jih bilo konec tedna in v začetku prihodnjega. Takrat bi se meja sneženja lahko spustila pod 1000 metrov nadmorske višine,« je še povedal Velkavrh. Na Kredarici je ta čas 1,5 metra snega, dobrih 30 centimetrov pa ga je na Voglu in v Ratečah, kažejo podatki Arsa. Po podatkih iz lanskega poročila,ki so ga na Arsu pripravili v sodelovanju z drugimi institucijami, se je v zadnjih 60 letih v Sloveniji povprečna višina snežne odeje znižala do 50 odstotkov, snežna odeja pa je danes manj obstojna kot pred šestimi desetletji.

Slovenija: temperature višje za 2,2 stopinje, morje se je dvignilo za 11 cm

Izsledki iz omenjenega poročila so še, da se Slovenija zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je svetovna temperatura v obdobju 1980–2021 dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 2,2 stopinje Celzija. Projekcije nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, navajajo na Arsu. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja, višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih, ki bodo vplivali na kakovost življenja, pa tudi na srednje višine morja ob slovenski obali, ki so se v zadnjih 20 letih dvignile v povprečju za 4,4 milimetra na leto. V zadnjih 60 letih pa se je gladina morja pri nas dvignila za celih 11 centimetrov!

Na Arsu so izpostavili, da je cilj evropskega zelenega dogovora, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna. »Čeprav je Slovenije neznatna v primerjavi s celotno Evropo, se na ravni posameznika lahko primerjamo z državljani evropskih držav. Naše dejavnosti torej vplivajo na intenzivnost podnebnih sprememb,« so poudarili.

Pozebe že vsako leto

Svet24
Na Viču v Ljubljani so na dan že pokukali zvončki.

Iz marsikaterega kraja že poročajo, da so iz zemlje pokukali zvončki in trobentice, in zaradi otoplitve se pojavlja strah pred sledečo pozebo, ki se pojavlja že več let, na udaru so predvsem sadjarji, vinogradniki in tudi kmetje. Ti že negotovo pogledujejo proti nebu in se sprašujejo, ali bo tudi letošnja pomlad po topli zimi prinesla temperature pod ničlo. Tudi sicer ni dobro, da so temperature tako visoke: zaradi višjih povprečnih temperatur prihaja do zgodnejšega fenološkega razvoja, brstenja in cvetenja vseh sadnih vrst in večje občutljivosti za spomladanske pozebe. Če se v marcu in aprilu povprečna temperatura dvigne za eno stopinjo Celzija, lahko pričakujemo za 4 do 10 dni zgodnejše cvetenje vseh sadnih vrst in posledično večjo nevarnost izpada pridelka sadja.

Cvetenje sadnih vrst, ki se v primerjavi s cvetenjem v petdesetih letih prejšnjega stoletja opazuje po letu 1987, se vsako desetletje začenja nekaj dni prej; cvetenje jablane je vsakič zgodnejše za dva dni, cvetenjehruške za štiri do pet dni in cvetenječešnje za več kot tri dni, lahko preberemo na spletnih straneh kmetijsko-gospodarske zbornice. To se dogaja zaradi višjih temperatur zraka, ki so posledica podnebnih sprememb. Kmetje, sadjarji, vinogradniki in vrtičkarji se proti pozebi borijo na različne načine. Vrt lahko pokrijete z zimsko kopreno ali več plastmi navadne koprene, obnesejo se tudi časopisni papir in stare rjuhe. Če imate nad vrtičkom napeljane loke, čez pa napeto kopreno, lahko vanj postavite svečes kovinskim pokrovčkom ali sveče na petrolej, da bodo oddajale toploto. Za sadno drevje se svetuje kurjenje v sadovnjakih, druga zaščita pa žal ne deluje, saj je drevje težko oviti v koprene, zato se v večjih sadovnjakih poslužujejo oroševanja, v manjših pa kurjenja s plinskimi grelniki. Koreninski del grmovnic lahko zaščitite tako, da okrog njih nasujete kar nekaj centimetrov zastirke ali zemlje, slame, listja, cvetove in nadzemne dele pa z več plastmi koprene.

Bobo
Slovensko morje se dviga: v zadnjih 60 letih je gladina narasla za 11 centimetrov.