Slovenija

DNEVNA: Je pred slovenskimi vrati nova recesija?

Uredništvo , 20.04.22 ob 03:55

Slovenski veleprodajni trg se je 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

DNEVNA: Je pred slovenskimi vrati nova recesija?

Na ponedeljkovem soočanju je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob dejal, da so se cene nafte zdaj umirile, ker Rusija ni največji izvoznik nafte na svetu, ampak dobavlja približno 12 odstotkov svetovne nafte. Po njegovih besedah je bistveno huje pri zemeljskem plinu, sploh za Evropo. Malo manj pa na elektriki. “Prepričan sem, da bo treba jeseni, ko bomo zagotovo v Evropi brez ruskega plina, regulirati, poseči z regulacijo cen na trg zemeljskega plina, da naših ljudi ne bo zeblo,” je še dodal.

Po njegovih besedah se bo zgodilo isto na trgu električne energije, “ker imamo dovolj elektrike, ki jo proizvedemo v Sloveniji, stroški niso narasli in edino pravično je, da imajo ljudje normalne, regulirane cene, ki jih bo postavila vlada”. S številnimi izzivi se srečujejo tudi druge evropske države in uvajajo izredne načrte za oskrbo energentov. Toda, kaj to pomeni za Slovenijo?

Greenpeace ocenjuje, da bo Nemška vlada za ruske energente plačala rekordno ceno

Kot je ocenila nevladna organizacija Greenpeace, bo Nemčija Rusiji za njeno nafto in plin letos plačala rekordno vsoto denarja. V okoljski organizaciji menijo, da bodo nemški izdatki za rusko nafto narasli do 14,3 milijarde evrov, medtem ko so lani znašali 11,4 milijarde evrov. Izdatki za ruski plin pa bi se zaradi visokih cen lahko podvojili, poroča STA. Kot Greenpeaceovo poročilo povzema nemška tiskovna agencija dpa, bi Nemčija letos lahko za plačilo plina namenila 17,6 milijarde evrov, medtem ko je lani za ta energent odštela 8,8 milijarde evrov.

Greenpeaceovi analitiki ocenjujejo tudi, da bo Nemčija za ruski premog plačala še dodatni dve milijardi evrov.

“EU je sicer sprejela odločitev o embargu na ruski premog, ki bo začel veljati po preteku štirimesečnega prehodnega obdobja. Je pa nemška vlada zavrnila embargo za ruski plin in nafto, saj bi ta po njihovem preveč škodoval nemškemu gospodarstvu,” so še zapisala na STA.

Nemška vlada sicer poudarja, da usmerja vse sile v zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, vendar bi predvsem odpoved ruskemu plinu lahko trajala precej časa. Takojšnja prekinitev nemških energetskih vezi z Rusijo bi sicer močno prizadela ruske prihodke in zadala velik udarec ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je v izjavi zapisal avtor poročila, Greenpeaceov finančni strokovnjak Mauricio Vargas. Poročilo organizacije ocenjuje še, da ruski vladi več kot tretjino prihodkov prinašajo dohodki, povezani z izvozom energentov. Ti prihodki poganjajo tudi ruski vojaški stroj v Ukrajini.

Nemčija je sicer močno odvisna od ruske energije, pred vojno je bilo 55 odstotkov zalog plina dostavljenih po plinovodih iz Rusije. Po izbruhu vojne pa je Nemčija sprejela načrt o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, pri čemer bi izvajala politiko raznolikosti dobave in več investirala v obnovljive vire energije.

Kot poroča nemški mediji Zeit Online, delodajalci in sindikati opozarjajo na posledice o morebitni prekinitvi uvoza ruskega plina v Nemčijo. Sankcije morajo biti ciljno usmerjene, da bi preprečili škodo za lastno gospodarstvo, sta dejala predsednik združenja nemških delodajalcev BDA Rainer Dulger in predsednik Nemške zveze sindikatov (DGB) Reiner Hoffmann. “Hiter plinski embargo v Nemčiji bi povzročil izgube proizvodnje, zastoje proizvodnje, nadaljnjo deindustrializacijo in trajne izgube delovnih mest,” je še dodal Hoffmann. Gospodarski kolaps v Nemčiji pa bi imel vpliv tudi na gospodarstvo v Sloveniji.

Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo 2016 – 2022 (v 1.000 EUR); Vir: SPIRIT Slovenija (Podatki se nanašajo na obdobje januar 2022 in so bili posodobljeno april 2022).

Po podatkih, ki so dostopni na spletni strani Javne agenciji SPIRIT Slovenija, je Slovenija pretekla leta v Nemčijo več izvažala kot uvažala.

Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo 2016 – 2022 (grafični prikaz); Vir: SPIRIT Slovenija (Podatki se nanašajo na obdobje januar 2022 in so bili posodobljeno april 2022).

Izzivi bodo tudi na trgu električne energije

O stanju distribucijskega omrežja in prihodnjih izzivih smo govorili s predsednikom uprave Elektra Maribor Jožetom Hebarjem. Med drugim nas je zanimalo, koliko bo ukrep nižanja omrežnine vplival na investicijske načrte in vlaganja in kaj to pomeni v številkah: “Večino denarja, ki ga bomo imeli letos na voljo, bomo uporabili za vzdrževanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Za leto 2022 smo za investicije sicer načrtovali dobrih 33 milijonov evrov, vendar se sedaj ta vir, zaradi trimesečnega izpada sredstev od omrežnin, zmanjšuje na okoli 19 milijonov evrov. Da bomo iz tega dobili kar največ, bo potrebno vsak evro, ki nam je na voljo, ne dvakrat, temveč trikrat obrniti, preden ga bomo nekam vložili. Preživeti bo potrebno brez omrežninskih prihodkov.”

Kot je za nas v nadaljevanju pogovora še pojasnil, v letu 2022 v Elektro Maribor ne bo dobička, temveč izguba, in to na račun več kot 15 milijonov evrov izpada iz naslova omrežninskih prihodkov. “Če ne bo drugače, bomo letošnje poslovno leto končali z izgubo, kar pomeni, da naslednje leto sredstev iz naslova dobička ne bomo mogli reinvestirati. Govorim o izgubi v višini več kot 2 milijona evrov. Potrebno je namreč povedati, da ustvarjenih dobičkov s preteklih let podjetje nima nikjer naloženih,” je dodal Hebar. Ta sredstva se porabijo za poplačilo kreditov, za izplačilo dividend delničarjem, med katerimi je največji delničar država, ostalo pa se reinvestira, na osnovi česar je Elektri Maribor zagotovljen donos.

Avstrija je od ruskega plina še bolj odvisna kot Nemčija

Tudi Avstrija je s 30. marcem aktivirala prvi korak izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe, potem ko je tak načrt pred tem že aktivirala Nemčija. Kot so zapisali na STA, je avstrijska vlada pojasnila, da ta korak pomeni okrepitev obstoječega sistema nadzora ter da ne vključuje ukrepov, kot so omejevanje količin, je navedla francoska tiskovna agencija AFP.

Nemčija in Avstrija sta se za to potezo odločili zaradi strahu, da bo Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, če ga te ne bodo pripravljene plačevati v rubljih.

Avstrijski kancler Karl Nehammer in gospodarska ministrica Leonore Gewessler sta po poročanju avstrijskih medijev sicer poudarila, da težav z oskrbo še ni. Vlada bo na razdeljevanje plina vplivala šele v tretjem koraku, ki je zaenkrat še precej oddaljen, je pa Avstrija po pisanju spletnega portala Salzburger Nachrichten od ruskega plina odvisna še bolj kot Nemčija.

Avstrijska vlada je sicer dodala, da se je za ta korak odločila zaradi ruske objave, da bo Rusija v prihodnje za plin sprejemala zgolj plačilo v rubljih.

Dogajanje na avstrijskem plinskem trgu sicer vpliva tudi na Slovenijo. Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, namreč kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic, poroča še STA.

Vir zemeljskega plina v obdobju 2016-2020, Vir: Agencija za energijo.