Razmere, ne samo trenutne, so zelo dinamične in nič ne kaže, da se bodo v kratkem spremenile. Na ravni celotnega svetovnega gospodarstva doživljamo revolucionarne spremembe, ki so se v obdobju koronske krize le še hitreje in globlje izrazile v našem vsakdanu. Spremembe so posledica čedalje višje izobrazbe in standarda mlajših generacij, ki vse pri svojem delu uporabljajo tehnologijo. Tehnologija se spreminja tako hitro, da določene industrije in storitve s trga izginjajo s tempom, ki smo si ga v preteklosti težko predstavljali. Na trgu se srečujejo generacija X, ki bo morala svojo delovno dobo najverjetneje potegniti v zgodnja sedemdeseta leta, generacija Y, ki je tehnološko bistveno dovzetnejša, a ima hkrati drugačen pogled na kariero in na to, kaj je zanjo pripravljena narediti, ter generacija Z, ki brez tehnologije ne zna več delovati. Za menedžerje vodenje ljudi s tako različnimi pogledi pomeni čedalje večji problem. Hkrati se v tako rekoč vseh razvitih evropskih gospodarstvih srečujejo s staranjem prebivalstva in demografskimi izzivi. Zagotavljati raven storitev, ki jo zahteva spremenjena demografska slika, in imeti dovolj zaposlenih je mogoče kratkoročno le z intenzivnimi migracijami, ki pa s seboj prinašajo tudi drugačne izzive, ki jih ni lahko absorbirati v kratkem času. V temelju se spreminja naš pogled na okoljevarstvena vprašanja, na lastništvo in uporabo prevoznih sredstev, vse več je možnosti, da marsikaj najemamo in nismo hkrati lastniki. Naš način življenja in delovanje družbe se po mojem mnenju po koncu koronske krize ne bosta nikoli vrnila v prejšnje stanje in vse to vpliva tudi na trg dela.
V čem izstopa IT-področje?Področje IT se tradicionalno razvija precej hitreje kot preostale industrije. Naložbe v nove storitve, razcvet tehnoloških start upov in IPO-kotacij na borzah se ne ustavljajo. Medtem ko podjetja že nekaj let ugotavljajo, da šolski sistem ne sledi potrebam trga, se je to s pojavom koronske krize samo še intenziviralo. Mladi, ki jih to področje zanima, imajo fantastične možnosti, tako karierne kot finančne. Uveljavljajo se številne nove industrije, ki jih sicer poznamo že nekaj let, a niso imele takih razsežnosti. Industrija računalniških igric, e-šport, kriptovalute, umetna inteligenca in robotizacija so v zadnjih letih postali zanimivi za številne IT-profile, ki jih zanimajo nove in globalne možnosti delovanja. IT-področje je ena izmed industrij, ki omogoča delo na daljavo in tako mladim in talentiranim ni treba iskati delodajalca le v lokalnem okolju. Lahko delajo projektno, v različnih časovnih pasovih, za različne delodajalce hkrati, a živijo doma. To v preteklosti ni bilo mogoče. In tako ti mladi postajajo »digitalni nomadi«, ki življenje in delo odlično kombinirajo – ker jim seveda to omogoča njihovo znanje in tehnološke možnosti.
Ali je res, da so talenti s področja IT dragi in da so »posebna« vrsta zaposlenih?Na kratek rok, ko povpraševanje ne more zadostiti potrebam trga, tega ni mogoče kompenzirati drugače kot z višjimi plačami in bojem za najboljše. Na drugi strani so vsa podjetja v podobnem položaju in prisiljena v tekmo za »dražje« talente, ker ne želijo zamuditi vlaka in biti poraženci v tekmi zmagovalcev. IT-talenti so posebni tudi v tem, da imajo določena znanja, ki jih ni tako lahko nadomestiti, vsa podjetja so danes nekako odvisna od tehnologije, ki je čedalje kompleksnejša. Če danes nimamo elektrike in signala GSM, lahko verjetno več kot 90 odstotkov zaposlenih v številnih podjetjih pošljemo kar domov. Tega v preteklosti nismo poznali.
Zakaj podjetja ne najdejo kandidatov in zakaj se posamezniki ne odzivajo na kadrovske ponudbe?Dobra podjetja vedno najdejo kandidate – nekatera sama, nekatera pa ob pomoči specializiranih agencij, ki jim pri tem pomagajo. Treba pa je imeti dobro razvito politiko privabljanja novih zaposlenih, poskrbeti je treba za blagovno znamko delodajalca (»employer branding«), treba je biti fleksibilen pri načinu dela in ponuditi alternative (od doma, projektno…) ter poskrbeti, da so finančni pogoji primerni. Zaposleni v IT-podjetjih dobivajo nove ponudbe skoraj vsak teden, tako iz lokalnega kot iz globalnega poslovnega okolja. Mladi, ki si šele ustvarjajo družino in primarno eksistenco, so seveda večinoma finančno motivirani, in če nimate možnosti kot podjetje slediti trendom, skoraj ni mogoče privabiti dobrih kandidatov. Ob trenutni demografski sliki v Sloveniji, preživetem šolskem sistemu, maloštevilni diaspori, ki ni motivirana za vrnitev v Slovenijo, se kratkoročno ne da veliko spremeniti.
Kaj lahko storimo v zvezi s tem?Podjetja že vrsto let opozarjajo, da razmere za izobražene in talentirane ljudi v Sloveniji niso idealne, a kaj dosti posluha zanje odločevalci nimajo. Kratkoročno ne moremo spremeniti demografske slike, lahko pa postanemo država znanja in nagrajujemo industrije prihodnosti tudi tako, da ustvarimo sistem, ki bo davčno zanimivejši in bo k nam privabil znanje, nove tehnologije. Če pogledamo, kako je Estoniji, Litvi in Latviji, ki so primerljive po velikosti, uspelo privabiti številne mednarodne korporacije, ki imajo tam sedež za večji del Evrope, verjamem, da se da tudi pri nas narediti opazen korak. Prvič, imamo tudi ministra za digitalno preobrazbo in lepo je videti, da se številne iniciative premikajo. Še vedno pa nam ni uspelo privabiti res velikih družb, da bi v Sloveniji naredile razvojni center za širše področje. Na Hrvaškem imajo Infobip, v Srbiji je NCR, pa Nordeus… Okrog njih se potem razvijejo tudi druge, manjše družbe, stat upi in celoten mikrosistem. Podobno kot se je Speedinvest na Dunaju, ki je postal največja skupina takih podjetij v regiji. Če ne bomo kot družba tehnologiji in sodobnim trendom omogočili, da se razvijajo lokalno, bomo žal lahko le spremljali, kako bodo naši najboljši kadri, ki so se šolali na naših fakultetah, živeli v Sloveniji in delali za naročnike po vsem svetu.
