Eno od takšnih, ki so prednosti EU dobro izkoristile je tudi podjetje Incom iz Ajdovščine, ki je znano po blagovnih znamkah Leone in Alive. Andrej Slokar, ustanovitelj in direktor Incoma, danes eden najbogatejših Slovencev, je posel z njim začel pred 23-imi leti v garaži. In zakaj je začel ravno s sladoledom? "Vedno sem ga zelo rad jedel, ampak to ni vzrok. Želel sem si ustvariti nekaj svojega," je pojasnjuje Slokar.
Iz garažnega podjetja je zrasla družba s 670 zaposlenimi, lanski prihodek je bil 135 milijonov, dobiček 6 milijonov evrov. Prelomnica pa: 1. maj 2004. "Evropska unija je sigurno velik blagoslov za nas," je jasen Slokar. In sladoled precej enostavno pripeljejo po vseh državah EU, brez administracije, brez nobene dokumentacije, dodaja direktor Boštjan Jerončič.
A spomnijo se tudi časov, ko Slovenija še ni bila v EU in so vozili sladoled iz Ajdovščine v sosednjo Italijo. Zapletlo se je že pri dogovarjanju na italijanski carini. "Vedno so mi govorili, da se iz Italije v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo da. Sploh niso razumeli, da želim jaz izvažati, tako, da so to bili zelo težki časi. Izgubljali smo ogromno energije, ogromno časa, tovornjaki so stali tudi po dva dni pod sonce," pojasnjuje Slokar.
Vstop Slovenije v EU je Incomu predvsem široko odprl vrata na evropski trg. "Prisotni smo v več al manj vseh državah EU, po drugi strani pa nas skozi te države EU spoznavajo tudi druge države izven Evrope," dodaja Jerončič.
Evropski trg je bil odskočna deska na trg ZDA, Avstralije, Nove Zelandije, Vietnama, Kitajske, čokolado, še en njihov izdelek, pa izvažajo tudi v Dubaj in Savdsko Arabijo. Skupno v 43 držav. 20 odstotkov pod lastno blagovno znamko, večinoma pa delajo za multinacionalke. Delo z velikimi svetovnimi igralci pa prinaša še eno prednost. "Od vseh naših klientov, ki so izključno multinacionalke, smo se strahotno hitro učili tako da gre za sodelovanje, ki je obojestransko," pravi Slokar.
Koristi pa ne le za podjetje, v Incom namreč prihaja veliko poslovnih partnerjev. Navdušeni nad Slovenijo se običajno vrnejo tudi kot turisti.
In zakaj je Slovenija ena izmed držav, ki je v času članstva najmanj napredovala?
Poleg nas, so sekunde do vstopa v EU nestrpno, prepričani, da s tem tudi svetlejšo evropsko prihodnost, odštevali še v devetih drugih državah. Na Cipru, Malti, Češkem, Madžarskem, Poljskem ter Slovaškem in na Baltiku - v Estoniji, Litvi in Latviji.
Pred dvema desetletjema je Slovenija v unijo vstopila v družbi, vsaj v večini, manj razvitih držav. Danes se Slovenci z izletov iz teh istih držav nemalokrat vračamo pozitivno presenečeni. Slovenija je na očitno zaspala in to kaže tudi statistika . V tem obdobju je namreč napredovala najmanj.
Po podatkih Eurostata je Slovenija najslabše izkoristila članstvo in priložnosti, ki jih ponuja. In, tudi ob očitno napačnih notranje političnih odločitvah, najmanj zmanjšala razvojni zaostanek za evropskim povprečjem. Slovenija je danes dežela, kjer imamo davke in prispevke na ravni skandinavskih držav, javne storitve, če gledamo samo rekordne čakalne dobe v zdravstvu ali pa dolgotrajne sodne postopke, pa na ravni balkanskih držav.
Slovenija bila ob vstopu, tako kažejo kazalci življenjskih standardov, na ravni 88 odstotkov od povprečja Unije, manj razvita. Češka je takrat z le 75 odstotki precej zaostajala. A v tem času vse nadoknadila, danes pa sta državi poravnani.
"Še v času socializma oziroma nekdnaje Jugoslavije smo na Čehe gledali z višja, ko so ob naših cestah prodajali potrebščine, da so zbrali za bencin, da so se lahko vrnili z dopusta na jadranski obali domov. Danes lahko z viška oni gledajo na nas, ker so nas tehnološko dohiteli in prehiteli," je prepričan ekonomist Matej Lahovnik.
Ne le nas. S premišljenim povezovanjem pri ključnih gospodarskih projektih se Čehi že lahko postavijo postavijo tudi ob bok najrazvitejšim evropskim državam, dodaja Lahovnik.
Najlepši primer razvoja je, tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena Škoda. Medtem ko v Sloveniji prepričujemo Francoze, da bi nam zaupali svojega malčka Renault Twinga so Čehi samo s prodajo avtomobilov v lanskem letu ustvarili več 26 milijard evrov. Oziroma skoraj dvakrat toliko, kolikor znaša letni slovenski državni proračun. Tudi Slovenci pišemo uspešne poslovne zgodbe, a jih je precej manj, je prepričan Lahovnik. Razmeroma visoki davki pa so le del problema.
"Če k temu dodamo še visoko stopnjo birokracije, zapletene predpise, drage cene nepremičnin ... potem lahko hitro ugotovimo, da Slovenija ni dežela, ki bi bila naklonjena podjetništvu. To pa pomeni, da se nas tudi tuji investirorji kot mladi perspektivni kadri izogibajo in se odločajo za druge države, zato vse bolj zaostajamo," meni Lahovnik.
Med vsemi nahitreje so sicer v času članstva napredovale, prej najmanj razvite baltske države. Bolj spodbudno pa je dejstvo, da je Slovenija med deseterico, ko gre za višino bruto domačega proizvoda, še vedno v vrhu in zaostaja zgolj za obema otoškima državama.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.