Glede skupno okoli 140 milijonov evrov vredne naložbe v novo plinsko-parno enoto v termoelektrarni-toplarni v ljubljanskih Mostah, katere dokončanje je načrtovano v naslednjih mesecih, poskusno obratovanje pa naj bi steklo konec leta, je Janković spomnil, da je bila borzna cena plina ob začetku priprave projekta med 15 in 20 evri na megavatno uro, zdaj pa so razmere povsem drugačne. Trenutno je tako cena za dobavo v naslednjih mesecih pri okoli 130 evrov.
Kljub zaostrenim razmeram na trgu, ki so se začele že pred ruskim napadom na Ukrajino, od takrat pa so se cenovnim pridružile še skrbi glede samih dobav ruskega plina, projekta, nad katerim bdi Energetika Ljubljana, po Jankovićevih besedah tik pred zaključkom ne bodo ustavljali. To bi bilo, kot pravi, neumno.
Plin bo tudi v jesensko-zimski sezoni zagotovljen, pravi župan, skrbi ga pa cena, ki je tako za Slovenijo kot za celotno Evropo neznanka. Po Jankovićevi oceni ne bo nikoli več tako nizka kot še v začetku leta 2021, si pa vseeno želi vrnitev na bolj vzdržne ravni.
Poleg ponudbe Geoplina in Petrola imajo v Energetiki Ljubljana za dobavo plina tudi ponudbo s Hrvaške, Janković pa je omenil še zagotovila katarskih predstavnikov na čelu z emirjem te zalivske države, ki so po njegovih besedah med nedavnim obiskom Slovenije dejali, da alternativne dobave plina za Slovenijo bodo.
Lani je Energetika Ljubljana po županovih besedah ohranjala ceno nespremenjeno, dokler je lahko, in tudi zaradi pridelala 6,5 milijona evrov izgube. Prodajne cene v Ljubljani so ob tem ves čas med najnižjimi, je dodal Janković.
Nova plinsko-parna enota v Mostah bo sicer nadomestila dva obstoječa premogovna bloka. Tretji blok, ki so ga leta 2008 predelali za sokurjenje premoga in lesne biomase, bo ostal v obratovanju. Po napovedih občine naj bi se tako uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov.
Premoga je sicer po Jankovićevih zagotovilih dovolj še za eno kurilno sezono, bi ga pa radi v Ljubljani v prihodnje povsem umaknili iz mešanice za oskrbo z energijo in toploto, delež plina pa znižali na 40 odstotkov.
V skladu z nedavno sprejetim lokalnim energetskim konceptom bodo v Ljubljani povečevali uporabo biomase, sončne elektrarne želijo postaviti na vse nove in tudi velik del obstoječih stavb v občinski lasti, načrtovana je tudi sežigalnica odpadkov.
Pri gradnji objekta za energetsko izrabo odpadkov bosta sodelovali Energetika Ljubljana in Voka Snaga, koncesije za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe pa bo podelila država. Projekt je ocenjen na nekaj več kot 134 milijonov evrov, kot najbolj verjetna lokacija se omenja neposredna bližina moščanske termoelektrarne.
Janković je za prihodnjo sredo v kulturnem središču Cukrarna napovedal uvod v javno razpravo o sežigalnici, katere napoved v javnosti vzbuja tudi številne strahove in nasprotovanja zaradi vpliva na okolje, predvsem kakovost zraka. Na dogodku naj bi bili med drugim najvišji predstavniki Dunaja, kjer sežigalnica deluje že desetletja.
Župan je danes zagotovil, da pri delovanju sežigalnice komercialnih odpadkov iz tujine ne bodo sprejemali, saj da je to predrago in okoljsko škodljivo. Na občini pravijo, da z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij sežiganja odpadkov sledijo ciljem boljše, ne slabše, kakovosti življenja, manjše odvisnosti od tujih energentov in tudi nižje cene ogrevanja.
