Resolucijo o Gazi v Varnostnem svetu ZN pripravljajo tudi nestalne članice

Medtem ko Varnostni svet doslej ni bil zmožen sprejeti resolucije, je konec spopadov in neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo prejšnji teden z resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, podprla Generalna skupščina ZN. Vendar njene resolucije nimajo enake teže mednarodnega zakona, kot jo imajo resolucije Varnostnega sveta.

Po neuspehih dveh ruskih predlogov in po enega ameriškega ter brazilskega, pri oblikovanju novega predloga, ki bi bil sprejemljiv za zadostno večino brez veta, sodelujejo nestalne oziroma izvoljene članice Varnostnega sveta - Albanija, Brazilija, Ekvador, Gabon, Gana, Japonska, Malta, Mozambik, Švica in Združeni arabski emirati.

Države predlog usklajujejo med seboj, danes pa ga bodo glede na navedbe diplomatskih virov prediskutirale tudi s petimi stalnimi članicami s pravico do veta - to so ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Kot je običajno pri resolucijah, ki zadevajo Izrael, največjo oviro predstavljajo ZDA, ki kritike na račun postopkov te države redno zavračajo.

Posvetovanja potekajo v ozadju današnjega zasedanja Varnostnega sveta o humanitarnem položaju v Gazi na zahtevo Združenih arabskih emiratov. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) bo ob tem poročala o trenutnih razmerah v palestinski enklavi po razširitvi izraelskih vojaških operacij v zadnjih dneh.

Izraelski povračilni ukrepi po napadih palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra, v katerih je umrlo 1400 ljudi, so po podatkih oblasti v Gazi doslej zahtevali več kot 8300 smrtnih žrtev.

Vlade, ki so se vzdržale ali glasovale proti prekinitvi ognja v Gazi, tarča kritik

Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela resolucijo, v kateri poziva k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja na območju Gaze. Od 193 članic ZN je 120 držav glasovalo za, 14 proti, 45 pa se jih je vzdržalo. Resolucija, ki jo je predlagala Jordanija, navaja še, da morata strani v konfliktu izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Ne omenja pa palestinskega gibanja Hamas in prav zaradi tega sta jo ostro kritizirala Izrael in ZDA, ki sta obsodila tudi odsotnost omembe talcev, ki jih je zajel Hamas.

Med evropskimi državami, ki so resolucijo podprle, je tudi Slovenija. Proti so glasovale Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Češka, številne, med njimi tudi Italija in Nemčija, pa so se glasovanja vzdržale.

Na Hrvaškem so do glasovanja kritični opozicijski socialdemokrati (SDP). Predsednik stranke Peđa Grbin je v soboto hrvaško nasprotovanje resoluciji po poročanju medijev označil za sramotno. Dodal je, da sta hrvaški premier Andrej Plenković in zunanji minister Gordan Grlić Radman dolžna pojasniti to sramoto. Hrvaško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost med drugim pojasnilo, da resolucija ne omenja Hamasa in ni zahteve po brezpogojni izpustitvi talcev.

Nezadovoljni so tudi v uradu hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ker se vlada pred glasovanjem ni uskladila z njimi. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je vlada z nepremišljeno in škodljivo odločitvijo Hrvaško predstavila kot nasprotnico miru in kršiteljico mednarodnega humanitarnega prava ter s tem povzročila dolgoročno škodo mednarodnemu ugledu Hrvaške. Vlada je po mnenju predsednikovega urada s svojo odločitvijo tudi po nepotrebnem ogrozila nacionalno varnost, za kar mora prevzeti odgovornost.

Avstrijski Zeleni, ki so del vladajoče koalicije, so nezadovoljni, ker se zunanje ministrstvo pod vodstvom ljudske stranke glede glasovanja ni uskladilo z njimi. Tiskovna predstavnica Zelenih Ewa Ernst-Dziedzic je za časnik Tiroler Tageszeitung dejala, da bi bilo z njihovega vidika primerno, če bi se vzdržala glasovanja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Na avstrijskem zunanjem ministrstvu in v uradu avstrijskega kanclerja medtem poudarjajo, da Avstrija ne more podpreti resolucije, ki ne omenja Hamasa in njegovih grozodejstev 7. oktobra, niti pravice Izraela do samoobrambe.

Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se je konec tedna v domovini znašla pod plazom kritik, ker se je vzdržala glasovanja o resoluciji. Po glasovanju je sicer pojasnila, da se je za to odločila skupaj z več evropskimi partnerji, ker v resoluciji ni jasno omenjen terorizem Hamasa, ker ni dovolj jasen poziv k izpustitvi vseh talcev in ker ne potrjuje pravice Izraela do samoobrambe.

Po pisanju časnika Tagesspiegel, ki se sklicuje na vire v nemški vladi, sta se glede glasovanja uskladila nemško zunanje ministrstvo, ki je pod vodstvom Zelenih, ter urad kanclerja, socialdemokrata Olafa Scholza, medtem ko je tretja koalicijska partnerica, liberalna FDP, tej odločitvi nasprotovala. Kritike so prišle tudi iz konservativnih opozicijskih strank CDU in CSU, zadovoljen pa ni niti izraelski veleposlanik v Nemčiji Ron Prosor, ki je dejal, da je vzdržanost premalo.

Kritik opozicije je bila deležna tudi desna vlada Italije, ki se je vzdržala. Sekretarka levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein je to označila za napako. "Mir zahteva korak nazaj in veliko poguma, ne pa šibkosti in strahopetnosti vlade, ki kaže, da trpljenje civilistov obravnava kot dramatičen, a neizogiben stranski učinek vojne," pa je dejal nekdanji premier in vodja populističnega Gibanja 5 zvezd Giuseppe Conte.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je branila odločitev svoje vlade in poudarila, da je v skladu s stališči številnih drugih evropskih držav in držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu (G7), ki jih skrbi zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu.