Uvesti želijo več kulture v gospodarstvo

Društvo Asociacija od leta 2019 v partnerstvu z Mestom žensk in Društvom humanistov Goriške ter izvaja projekt Certifikat Kulturno podjetje. Kot poudarja predsednica Asociacije Inga Remeta, je ključno poslanstvo ozaveščanje o pomenu kulture. Delavnico Povezovanje gospodarstva in kulture bodo organizirali tudi v torek ob 14. uri v novogoriškem Ekscentru.

LJUBLJANA > Po besedah Inge Remeta v Asociaciji ob zagovorništvu neodvisne kulture ves čas ugotavljajo, da ostajajo nenaslovljene nekatere ključne stvari, ki se tičejo njihovega področja dela - splošno pomanjkanje zavedanja o pomenu kulture, o njenem bogastvu in vsem, kar doprinaša. Tega vprašanja se lotevajo v projektu Certifikat Kulturno podjetje, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo.

Kot pravi strokovni vodja Asociacije Tadej Meserko so raziskovali mehanizme, ki jih uporablja gospodarstvo, in iskali možnosti, kako v te modele vključiti kulturo. Raziskave namreč potrjujejo, da ima kultura uporabne učinke in da lahko pripomore k boljšemu delovanju podjetja. Pri tem jim seveda ne gre le za povečanje dobička podjetij, ampak za sinergijo in izboljšanje položaja družbe v celoti, je poudaril. Projekt ima po njegovih besedah štiri razvojne stopnje. Prva je obsegala mapiranje pomembnih raziskav in razumevanje načinov certificiranja. V drugi fazi so opravili več kot 30 polstrukturiranih intervjujev z zelo različnimi podjetji in izvedli anketo. V tretji fazi so oblikovali modele in izvedli testiranje. Predvidoma konec letošnjega leta bodo projekt predstavili podjetjem in skušali najti dolgoročne partnerje, ki se bodo pripravljeni zavezati k vstopu v tak model.

Predsednica Mesta žensk Urška Jež je dodala, da jim je bilo pri intervjujih s 30 podjetij pomembno vodilo analiza, s katero so ugotovili, da v teh podjetjih že potekajo določene aktivnosti, povezane s kulturo, ali pa imajo pridobljene že nekatere druge certifikate. Zanimala jih je tudi njihova izkušnja s certificiranjem, saj so želeli postopek certificiranja narediti čim bolj uporabnikom prijazen. Mesto žensk se je v projekt vključilo predvsem z aktivnostmi s področja uprizoritvenih umetnosti, denimo s plesom in gledališčem kot obogateno športno aktivnostjo ali izseki predstav kot možnostjo ambientalnega elementa v čakalnici ali v poslovnih prostorih. Društvo humanistov Goriške, ki deluje na področju knjige, se je, kot je povedala predsednica Katja Pahor, v projekt vključilo predvsem pri razvoju aktivnosti na področju knjige, denimo kot izdajatelj revije Razpotja.

Različne načine povezovanja in vključevanja kulture v poslovno okolje so testirali s štirimi pridruženimi razvojnimi partnerji. Irena Moro iz Družbe Moro je povedala, da so njihove stranke z veseljem prelistavale revijo Razpotja in dodala, da bi za poglobljene vsebine, ki ji revija prinaša, morda potrebovale le nekoliko več časa. Kristina Sever z Elektra Ljubljana pa je povedala, da jih je v podjetju z 860 zaposlenimi, pri čemer je 85 odstotkov moških, večina zaposlenih pa ima tehnično izobrazbo, skrbelo, kakšen bo odziv. Odločili so se za dramsko delavnico in lov za namigi, kar je bilo oboje pozitivno sprejeto. Sodelovali sta se Avtohiša Malgaj in pisarna odvetnice Urše Chitrakar.

Delavnico Povezovanje gospodarstva in kulture bodo organizirali tudi v torek ob 14. uri v novogoriškem Ekscentru (nekdanji Daimond). “Udeležencem in udeleženkam bomo predstavili priložnosti za povezovanje, ki smo jih zasnovali v okviru projekta, predvsem pa ponudili praktično izkušnjo dveh metod oziroma drobec izkušnje predlaganih aktivnosti prepletanja umetnosti in podjetniškega vsakdanjika,” so pojasnili organizatorji. Namenjena je podjetjem, nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi, ki jih zanima, kako se lahko povežejo v zasledovanju svojih ciljev.

---