Manj ledenih, več vročih

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / nedelja, 8. januar 2023 / 19:13  

V Sloveniji smo v leto 2023 vstopili ob rekordno toplem vremenu, živo srebro so je ponekod na prvi januarski dan povzpelo celo nad 15 stopinj Celzija. Temperature so za ta letni čas neobičajno visoke, kar nakazuje tudi na to, da se podnebje močno spreminja. Po podatkih iz poročila za leto 2022, ki so ga v sodelovanju z drugimi institucijami pripravili na Arsu, se Slovenija zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Če se je svetovna temperatura v obdobju 1980–2021 dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 2,2 stopinje.

Največji vplivi, s katerimi se že in se še bomo morali spoprijemati, so povečana toplotna obremenitev, spremenjen padavinski režim, ki bo povečal tveganje za suše in poplave, ter intenzivnejša neurja. Zaradi stopnjevanja podnebnih sprememb pa lahko pričakujemo, da bodo njihovi vplivi še dodatno ogrozili zdravje ali celo življenja ljudi, njihovo premoženje in stanje okolja.

Eden od kazalnikov, s katerimi lahko spremljamo temperaturni stres pri vseh bitjih v našem podnebju, je število vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija. To se je po navedbah Arsa v zadnjih desetletjih močno povečalo v vseh regijah, z izjemo najvišjih predelov alpskega sveta. V hladnih alpskih dolinah, na primer Ratečah, so bili do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vroči dnevi izjema, v zadnjih letih pa se je povprečno letno število takih dni povečalo nad sedem. Nasprotno od vročinskega stresa se obremenitev zaradi mraza zmanjšuje. Število ledenih dni, ko temperatura zraka tudi podnevi ne naraste nad ledišče, se zmanjšuje, najobčutnejše je to zmanjšanje v visokogorju, na primer na Kredarici, kjer je s povprečnega letnega števila 165 ledenih dni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v zadnjih letih to število padlo pod 130.

Spremembe temperature pa ne bodo vplivale le na človeka, temveč tudi na razvoj rastlin, dolžina rastne dobe se bo namreč še naprej podaljševala. V zadnjih letih se je zelo zmanjšala količina snežnih padavin, predvsem v sredogorju je izrazit trend zmanjševanja povprečne višine snežne odeje, ogrožen je Triglavski ledenik, ki se vse hitreje krči. Ena bolj skrb vzbujajočih posledic je dvig gladine morja ob slovenski obali, v obdobju 1960–2019 se je zvišala za 11 centimetrov.

Sistemskemu prilagajanju na podnebne spremembe bo treba nameniti več sredstev in pozornosti, pravijo na Arsu in poudarjajo, da kot posamezniki lahko pripomoremo k blažitvi tako, da uporabimo javni potniški prevoz, kolo in hojo, varčujemo s toplotno in električno energijo ter kupujemo lokalno pridelana živila.