Česna ne jem, ker potem smrdim. Velika zmota
Česen je že dober in je krasen soigralec v mnogih solatah, ampak, kaj, ko potem sam sebi smrdim, vsi kar bežijo proč.
Mnogi se česnu izogibajo zaradi njegovega močnega vonja, drži, še kako drži. Ta je posledica v njem prisotnega žvepla. Zadah po belih strokih pa je mogoče premagati z žvečenjem listkov peteršilja, zrn kave ali semen koromača. To so priporočale že naše babice in zato še danes drži. Sploh, ko imamo na voljo cel kup osvežilnih žvečilk.
Eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu najdemo v skoraj vsaki kuhinji. Česen ni odličen samo za kuhanje, ampak tudi dober za zdravje. Njegove zdravilne lastnosti so res neprecenljive. Nekoč so česen celo predpisovali kot zdravilo, z njim so zdravili prehlad in gripo, zmanjševali tveganje za nastanek sladkorne bolezni in bolezni srca in ožilja.
Protibakterijski učinek česna je odkril Louis Pasteur leta 1858, med prvo in drugo svetovno vojno pa so česen uporabljali kot antiseptik za preprečevanje gangrene. V laboratorijskem poskusu so dokazali, da je bakterija H. pylori, ki je eden od dejavnikov, ki povzročajo raka na želodcu, občutljiva na izvleček svežega česna.
Kako pravilno uživamo česen?
V namen preventive je na dan treba zaužiti vsaj tri stroke česna. Pred uživanjem ga obvezno nasekljajte in počakajte deset minut. Tako se bodo v njem sprožile encimske reakcije, med katerimi se sproščajo aktivne, zdravju prijazne snovi. Najučinkovitejši je surov. Če ga dodajate juham in omakam, ga ne izpostavljajte dolgi termični obdelavi. Ne segrevajte ga dlje od desetih minut.
Lahko pa upoštevate tudi nasvet, ki smo ga zasledili na spletni strani vemkajjem. Zelo pomembno je, da imate domač česen in ne nek kitajski približek. Česnu odstranite vrhnjo lupino. Ne ga povsem olupiti. Nato dajte stroke česna za 10 minut v mlačno vodo in jih šele potem do konca olupite. Priporočamo, da jih lupite s prsti, ker le tako boste lahko ohranili česnovo sredico nepoškodovano. Take stroke česna popijte z vodo podobno, kot bi vzeli tableto, vse ostalo se bo zgodilo v želodcu. Želodec potrebuje 45 minut, da predela česen, telo pa absorbira hranljive sestavine. Zelo pomembno je, da v tem času nič ne jeste, pijete zgolj vodo.
Zakaj je pomembno, da imate domači česen? Ta je večinoma bistveno manjši od kitajskega, pa ga zato lažje pogoltnete. Poleg tega pa je tudi bolj zdrav in manj onesnažen s težkimi kovinami. Naj povemo še to, da je česen dobro jesti tudi preventivno.
Na spletni strani outsideonline so se razpisali o česnu, kot o zdravilu, pravzaprav.
1. Česen je zelo hranljiv
Česen je še posebej bogat z vitaminom C, B6 in kalijem. Poleg tega vsebuje še vitamine A, K, folate in obilico mineralov, 181 mg na 100 g, železo 1,7 mg, magnezij 25 mg, fosfor 153 mg, cink 1,2 mg in selen 14,2 mg. En strok česna (3 g) ima približno 18,8 kJ (4,5 kalorij), 0,2 g beljakovin in 1 g ogljikovih hidratov.
2. Vpliva na raven sladkorja v krvi
Česen lahko diabetikom pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, saj vsebuje mangan - približno 1,67 mg na 100 gramov, odrasla oseba naj zaužije 2,5-5,0 mg mangana na dan. Manganove soli imajo hipoglikemični učinek pri bolnikih s sladkorno boleznijo, to je, da znižujejo količino sladkorja v krvi.
3. Vsebuje žveplove spojine
Česen je še posebej bogat vir organožveplovih spojin, česnu dajejo okus, aromo in številne zdravilne lastnosti. Med pripravo česna, tako ko stroke zdrobimo ali sesekljamo, kot tudi pri žvečenju, se razgradijo na številne druge sestavine, ki medsebojno delujejo z določenimi molekulami v telesu in imajo močne biološke učinke.
4. S česnom v boj proti holesterolu
Česen in iz njega pridobljene organske žveplove spojine zmanjšujejo sintezo holesterola v jetrih. Številne od teh sestavin ustavijo encim, ki je kritičen encim pri tvorbi holesterola.
5. Česen je borec proti srčnim infarktom ali možgansko kapjo
Raziskave kažejo, da česen in njegove sestavine pomagajo uravnavati krvni tlak. Pomaga tudi pri zniževanju ravni slabega holesterola. V obeh primerih gre za dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Žveplove spojine, ki jih vsebuje česen, zavirajo agregacijo trombocitov. Lepljenje trombocitov je prva faza pri nastanku krvnih strdkov, ki lahko zamašijo srčne in možganske arterije ter povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap.
6. Deluje protivnetno
Vnetje je naravni odziv telesa na poškodbo ali okužbo, zato ima ključno vlogo v procesu celjenja in samo po sebi ni nevarno. Vendar pa kronično vnetje poveča tveganje za številne bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, revmatoidnim artritisom in nekaterimi vrstami raka. Vnetni encimi prebavijo organožveplovo komponento, pridobljeno iz česna. Ugotovljeno je, da te sestavine zmanjšajo nastajanje vnetnih molekul v makrofagih, ki sodelujejo pri vnetju.
7. Skrbi za zdravje prebavil
Prebiotiki so hranila za zdravo črevesno floro, vplivajo pa tudi na probiotike, dobre bakterije. Prebiotiki torej pospešijo rast koristnih mikroorganizmov in povečajo aktivnost že prisotnih koristnih bakterij. Česen deluje tudi proti črevesnim parazitom, pospešuje tek in prebavo. Deluje tudi proti napetosti.
8. Zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen in demenco
Česen naj bi pomagal ohranjati kognitivno zdravje pri starejših, študije pa so tudi pokazale, da lahko celo zmanjša tveganje za razvoj bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca. Študija, izvedena na Univerzi v Louisvillu, je pokazala, da nekatere spojine v česnu (alil sulfid) pomagajo preprečiti s starostjo povezane spremembe črevesne flore. Znano je tudi, da česen zavira staranje, torej zavira nastanek arteriosklerotičnih sprememb.
9. Krepi imunski sistem
Česen ima protivirusne lastnosti in lahko pomaga pri nekaterih boleznih, kot je prehlad. Lajša tudi kašelj in pomaga pri kroničnem bronhitisu. Raziskava, v kateri je bilo 146 udeležencev razdeljenih v dve skupini – ena je 12 tednov enkrat na dan prejemala dodatke s česnom, druga pa placebo – je pokazala zmanjšanje pogostosti prehladov. V prvi skupini so zabeležili 24 primerov prehladov, v drugi (placebo skupina) pa 65. Krajše okrevanje so zabeležili tudi v prvi skupini.
10. Česen je velik borec proti raku
Sestavine česna zavirajo encime prve faze, ki sodelujejo pri tvorbi rakavih presnovkov, aktivirajo encime druge faze, ki lovijo in odstranjujejo rakave presnovke ter sprožijo prenehanje delitve rakasto spremenjenih celic, kar vodi do njihovo samouničenje.
In ne še čisto na koncu. Česen vsebuje antioksidante, snovi, ki ščitijo telo pred škodljivimi oksidanti, med katerimi so najpogostejši prosti radikali. Naloga antioksidantov je nevtralizacija prostih radikalov in s tem ohranjanje zdravega ravnovesja. Koliko antioksidantov lahko proizvede telo, je odvisno od genetske zasnove in okoljskih vplivov, kot sta prehrana in življenjski slog.
