Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev

Vlada Roberta Goloba je na svoji drugi seji razrešila več direktorjev direktoratov na ministrstvih in na njihova mesta imenovala vršilce dolžnosti. Do sprememb je prišlo na ministrstvih za notranje zadeve, obrambo, šolstvo, okolje in prostor ter zunanje zadeve, so po seji vlade sporočili z Urada vlade za komuniciranje (Ukoma).

O menjavah v varnostnih organih (Policija, Mors in Sova) smo podrobneje poročali v spodnjem članku: 

Na predlog ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je vlada imenovala 13 državnih tožilcev, ki so bili od ministrstva že posredovani Vladi Republike Slovenije, vendar jih prejšnja vlada ni imenovala. 

Na današnji seji je tako vlada imenovala dva državna tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, štiri na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, tri na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, dva na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, enega pa na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju.

Razrešitve in imenovanja na Ministrstvu za zunanje zadeve

Vlada je na predlog ministrice za zunanje zadeve (MZZ) sprejela sklepe o razrešitvi petih generalnih direktorjev direktoratov in namesto njih imenovala vršilce dolžnosti. Med drugim je razrešila generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v MZZ, Jerneja Müllerja, za vršilca dolžnosti do imenovanja novega direktorja pa postavila Bogdana Batiča.

Razrešili so tudi Igorja Jukiča s položaja generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje v MZZ, Evo Tomič pa imenovali za vršilko dolžnosti. 

S položaja generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na MZZ so razrešili Marka Rakovca, ki bo do imenovanja novega direktorja opravljal funkcijo vršilca dolžnosti.  

Vlada je razrešila Slobodana Šešuma s položaja generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v MZZ, za vršilko dolžnosti pa imenovala Bernardo Gradišnik.

Z današnjim dnem je s položaja generalne direktorice Direktorata za zadeve Evropske unije na MZZ razrešena Barbara Sušnik, za vršilko dolžnosti so imenovali Ksenijo Škrilec.

Zamenjave tudi na MNZ, MIZŠ in MOP

V okviru Ministrstva za notranje zadeve je vlada razrešila generalnega direktorja Direktorata za logistiko in nabavo na MNZ Matjaža Vedeta. Za vršilca dolžnosti je imenovala Bojana Bučinela.

Vlada je na današnji seji izdala odločbo, s katero so z današnjim dnem s položaja direktorice Direkcije RS za infrastrukturo razrešili Ljiljano Herga. Na mesto vršilca dolžnosti je imenovala Bojana Tičarja. 

S položaja generalnega direktorja Direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je vlada razrešila Borisa Munišiča. Za vršilca dolžnosti do imenovanja novega generalnega direktorja je imenovala Iztoka Žigona.

Žigon je bil generalni direktor Direktorata za investicije že v letih 2013 do 2021, nato pa je bil zaposlen kot sekretar v omenjenem direktoratu.

Razrešili so Franca Janžekoviča s položaja generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vlada je izdala tudi odločbo o imenovanju Tanje Bolte za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor. Dosedanji generalni direktor je podal odstopno izjavo in bo z jutrišnjim dnem razrešen s položaja. Tanja Bolte trenutno opravlja naloge direktorice Urada za spremljanje vplivov na okolje na Agenciji RS za okolje. 

Vlada zamenjala člana upravnega odbora ARAO, predlaga tudi novega predsednika sveta Agencije za energijo

Vlada je na današnji seji zamenjala člana upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). S položaja je razrešila Barbaro Merše in Sebastjana Rejca, kot predstavnika ustanovitelja pa v upravni odbor agencije imenovala Nadjo Železnik in Damjana Semeta.

Železnikova in Seme bosta v upravnem odboru agencije z možnostjo ponovnega imenovanja sedela do preostanka mandata oz. do 22. julija 2024.

Agencija ima sicer petčlanski upravni odbor. Vlada na predlog pristojnega ministra imenuje štiri člane odbora, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvolijo in odpokličejo zaposleni zavoda. Člani upravnega odbora se imenujejo oziroma izvolijo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko znova imenovani.

Vlada je državnemu zboru predlagala tudi, da se za preostanek mandata razrešene predsednice Romane Jordan za predsednika sveta Agencije za energijo imenuje Franca Žlahtiča. 

Jordanova je bila za predsednico sveta agencije imenovana leta 2020, njen mandat pa bi trajal do 11. 6. 2026, vendar je predčasno odstopila z dnem 23. 8. 2021. Zato so morali izpeljati postopek za pridobitev kandidatov za njeno zamenjavo in imenovati novega predsednika sveta agencije. Skladno z zakonodajo je prejšnji minister, pristojen za energijo, v Uradnem listu objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika sveta agencije, na katerega sta prišli dve vlogi. Vlada pa je danes sklenila, da se za preostanek mandata oziroma do 11. junija 2026 za predsednika imenuje Žlahtiča.

Vlada zamenjala sveta zavodov NIJZ in NLZOH

Vlada je zamenjala tudi svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in predstavnike v svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

V svetu NIJZ so kot predstavnike vlade razrešili Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh. Za preostanek mandata pa so v svet zavoda NIJZ imenovali Mitjo Blaganjeta, Mileno Kramar Zupan, Braneta Bregarja in Andraža Jaklja.

V svetu NLZOH je vlada kot predstavnike vlade razrešila Matjaža Trontlja, Špelo Jovanovič-Gaberšek, Miro Kos Skubic in Omarja Hanuna. V svet NLZOH so za preostanek mandata imenovali Simono Gerenčer, Sonjo Bezjak, Janeza Jesenovca in Luko Kajtna. 

Odhaja Urbanija, prihaja Barbutovski

Nova vlada je že na svoji prvi seji razrešila tudi direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo in na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenovala Dragana Barbutovskega. Mandat Urbanije so med drugim zaznamovali neplačevanje javne službe STA in analize dela RTVS.

Novi vršilec dolžnosti direktorja Ukoma Barbutovski je bil doslej direktor slovenskega British Councila.

Urbanija se je medtem na družbenem omrežju Twitter zahvalil prejšnjemu predsedniku vlade Janezu Janši za povabilo k sodelovanju v vladi. Njegovo vodenje vladnega urada za komuniciranje je sicer med drugim zaznamovalo obdobje več kot 300 dni prekinjenega financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA). Ukom pa je v zadnjim mesecih pripravljal tudi za mnoge sporne analize poročanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS).

Mandat vlade Janeza Janše je sicer v veliki meri minil v znamenju boja z epidemijo covida-19, ene pogostejših kritik pa so bile sicer kritike na račun komuniciranja o protikoronskih ukrepih.

Imenovali tudi vladno pogajalsko skupino

Vlada je na današnji seji imenovala tudi člane pogajalske skupine. Vodila jo bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, namestnik pa je državni sekretar Urban Kodrič, sicer pa jo bodo sestavljali še državni sekretarjih posameznih ministrstev.

Člani skupine so še Peter Pogačar in Branko Vidič z ministrstva za javno upravo ter Lidija Apohal Vučković z inšpektorata za javni sektor.

Pogajalska skupina izvaja aktivnosti, vezane na usklajevanje predpisov s področja plač v javnem sektorju in pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Vlada je sprejela tudi sklep, da vodja pogajalske skupine in njen namestnik lahko na posamezno sejo pogajalske komisije povabi le nekatere člane pogajalske skupine glede na vsebino usklajevanja predpisov s področja plač v javnem sektorju in pogajanj s sindikati, so še sporočili z Urada vlade za komuniciranje.

V novi sestavi odbora za državne proslave znova oba predstavnika koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij

Kot izhaja iz sporočila urada za komuniciranje, je vlada na četrtkovi ustanovni seji sprejela spremembe sklepa o določitvi protokolarnih pravil, in sicer v delu, ki se nanaša na sestavo koordinacijskega odbora za državne proslave. 

V odboru sta znova oba predstavnika Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij. Aprila 2020 je vlada Janeza Janše namreč izključila predstavnika Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever kot predstavnika koordinacije veteranskih organizacij. V odbor pa je vključila Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

Odločitev je sprožila kar nekaj prahu. V koordinaciji so tedaj protestirali, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ne more predstavljati stališč nevladnih organizacij. Med drugim so poudarili, da je v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve včlanjenih manj kot desetina vojnih veteranov, medtem ko koordinacija veteranskih organizacij povezuje preko 85.000 članov, ki delujejo v več kot 280 društvih in zvezah društev.

Vmešal se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je zdaj že nekdanji vladi predlagal, naj v koordinacijski odbor znova vključi predstavnika veteranskih organizacij iz koordinacije. Temu je sledila tudi vlada in septembra 2020 v koordinacijski odbor imenovala Mitjo Jankoviča, ki je sicer generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

S seznama članic in članov odbora, objavljenem na spletnem portalu vlade, je sicer razvidno, da so v odboru za državne proslave še predstavniki urada predsednika republike, kabineta predsednika vlade, DZ, DS, ustavnega sodišča, generalnega sekretariata, urada vlade za komuniciranje, protokola ter obrambnega, zunanjega, kulturnega in notranjega ministrstva.

V odboru pa ni več predstavnikov ministrstva za delo, socialne zadeve in enake možnosti, javnega zavoda za protokolarne storitve JGZ Brdo in generalnega sekretariata vlade. V odboru pa ostaja predstavnik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.