'Dobra ureditev trga iger na srečo rešuje glavni problem varstva potrošnikov in kriminala'

Na tisoče Slovencev vplačuje športne stave pri tujih spletnih prirediteljih, kljub temu da naš aktualni zakon o igrah na srečo tujim stavnicam prepoveduje delovanje in oglaševanje na slovenskem trgu, o čemer smo že pisali pred časom. 

Zato tuje stavnice ne plačujejo niti davkov naši državi niti koncesijskih dajatev, ki bi si jih razdelili Fundacija za šport (FŠO) ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Namesto da bi se milijoni zlivali v obubožane žepe športnikov in invalidov ter v državni proračun, torej odtekajo v žepe tujih prirediteljev. Nekdanji poslanec SMC Branko Zorman je že leta 2018 v noveli zakona predlagal odprtje trga športnih stav, a je zakon padel. Podprl ga ni nihče od ključnih akterjev, niti takrat odgovorni na ministrstvu za finance, ki je pristojno za zakon o igrah na srečo, niti športno ministrstvo, niti Športna loterija in njeni solastniki – Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Smučarska Zveza Slovenije. Vprašanje, komu je v interesu, da Športni loteriji uspe obdržati prevlado nad športnimi stavami, smo si torej že zastavili in ga podrobno razdelali.

Pri tem otepanju liberalizacije trga klasičnih iger na srečo je morda smiselno spomniti, da imata med vsemi državami EU, vključno z Veliko Britanijo, poleg nas monopol nad spletnimi igrami na srečo zgolj še Finska in Madžarska. A o tem nekoliko kasneje.

Ali se v Sloveniji obetajo spremembe? 

Poslanci DZ so danes obravnavali predlog novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim odpira trg klasičnih iger na srečo. Zdaj lahko v Sloveniji klasične igre na srečo poleg Športne loterije prireja le še Loterija Slovenije. Če bo DZ predlagane spremembe potrdil, se bo število prirediteljev povečalo na pet, koncesije pa se bodo podeljevale na podlagi javnega razpisa. 

V koaliciji in SNS predlog podpirajo in napovedujejo morebitne dopolnitve v drugi obravnavi, v DeSUS se glede podpore še niso odločili, ostala opozicija je proti. 

V Športni loteriji, ki jo novembra prevzema novi šef, Luka Steiner, predlaganim spremembam še vedno nasprotujejo. Steiner bo sicer na položaju nasledil Edvarda Kolarja, ki je mesto predsednika uprave Športne loterije zasedal štiri leta, pred tem je bil generalni sekretar pri OKS, ki je solastnik Športne loterije. Steiner pa je bil v vodstvu Športne loteriji zaposlen že pred enim letom. Septembra lani je odstopil z mesta predsednika strokovnega sveta za šport, ki sodeluje, ko FŠO pripravlja pravilnik o delitvi koncesionalnega denarja in mu da soglasje, ter takrat odšel na delovno mesto v gospodarstvu. 

Da predlagane spremembe zakona ogrožajo stabilno in sistemsko financiranje slovenskega športa, piše tudi v sklepih svetov Fiho in FŠO, s katerima so se 28. septembra seznanili nadzorniki Športne loterije. "Navedena sklepa dodatno izpostavljata pomisleke, da novela zakona ne prinaša nove ponudbe, v celoti zanemarja negativne družbene učinke (zasvojenost, prirejanje športnih izidov, kriminaliteta, pranje denarja), znatno povečuje tveganja ponudbe in se ne opredeljuje do povečanih potreb po nadzoru," so zapisali takrat.

Ekonomski učinki liberalizacije trga športnih stav v Sloveniji; analiza Igorja Mastena in Ane Grdović Gnip

Do drugačnih ugotovitev, kaj bi prinesel novi zakon, sta prišla Igor Masten in Ana Grdović Gnip, strokovnjaka iz podjetja Econ Lab, ki se sicer ukvarja s finančnim in poslovnim svetovanjem. Preučila in ocenila sta, kakšne ekonomske učinke bi prinesla liberalizacije trga športnih stav v Sloveniji. V uvodu sta pojasnila, da Zakon o igrah na srečo iz leta 1995 trenutno regulira trg iger na srečo v Sloveniji, na katerem sta Loterija Slovenije in Športna loterija izključna, torej monopolna ponudnika klasičnih iger na srečo, ne glede na to, da je dovoljeno tudi dodatno omejeno licenciranje za zagotavljanje posebnih iger na srečo. Trenutna monopolistična ureditev pa ni v celoti kompatibilna s pravnim okvirom EU, saj omejuje svobodno ponujanje storitev na ozemljih drugih držav članic EU. Spremenjeni zakon, ki bi se uskladil s pravnim okvirom EU, bi omogočil licenciranje prirejanja posebnih iger na srečo. "Največje spremembe se pričakujejo na področju športnih stav, zlasti spletnih, ki bodo potisnile Slovenijo iz majhne skupine držav članic EU z monopolističnim trgom v večinsko skupino držav s konkurenčnim trgom," sta utemeljila.

Eden od glavnih razlogov, zakaj so igre na srečo strogo regulirane, se po besedah Igorja Mastena in Ane Grdović Gnip skriva v negativnih posrednih učinkih (negativne eksternalije), ki jih te dejavnosti lahko ustvarijo. Kot pojasnjujeta, takšni zunanji učinki izvirajo iz dveh virov: iz stroškov, ki jih kompulzivno igranje na srečo nalaga igralcu, in stroškov, ki izhajajo iz povezanega kriminala, kot so denimo prestopništvo, goljufija, pranje denarja in prirejanje tekem. 

'Oviranje konkurence in monopolizacija pripeljeta do zmanjšanja čistih prihodkov legalnih ponudnikov spletnih iger'

Stroški zaradi povezanega kriminala so še posebej opazni, kadar igre na srečo niso regulirane ali prepovedane. Zato je dobro urejen trg iger na srečo najboljši način, ki zagotavlja, da se potencialne negativne posledice iger na srečo ne odražajo v družbeni blaginji, sta prepričana strokovnjaka. To trditev sta podprla na podlagi raziskave strokovnjakov, ki so pokazali, da so bile igre na srečo na nelicenciranih spletnih straneh povezane z intenzivnejšim igranjem in večjimi težavami, povezanimi z igrami na srečo, v primerjavi z licenciranimi spletnimi mesti.  Ob tem sta navedla ugotovitve še dveh strokovnjakov, ki poudarjata, da legalne spletne igre na srečo nudijo malo možnosti za pranje denarja. "Poleg tega študija družbe Ernst & Young (2021) dokazuje, da blokiranje spletnih strani ilegalnih ponudnikov iger na srečo vodi do povečanja čistih prihodkov legalnih ponudnikov spletnih iger na srečo za 23,4 odstotka in da povečanje omejitev reguliranega trga, torej oviranje konkurence in monopolizacija, pripelje do zmanjšanja čistih prihodkov legalnih ponudnikov spletnih iger, ne glede na to, ali se omejevanje nanaša na vstopne ovire ali možnost oglaševanja," sta utemeljila Masten in Grdović Gnipova.

Dobra ureditev trga iger na srečo, zlasti na spletu, po njunem mnenju rešuje tako glavni problem varstva potrošnikov kot problem kriminala: "Hkrati ponuja varnejše okolje za spletne igre na srečo, skupaj z zmanjšanjem uporabe ilegalnih (tujih) spletnih strani za igre na srečo, ter prinaša gospodarske koristi v obliki višjih davkov in drugih davčnih prihodkov." 

 Po njunih navedbah poročilo Evropskega združenja organizatorjev iger na srečo in stav (EGBA) kaže, da prihodki nacionalnih loterij še naprej naraščajo in da spletne stave na organiziranih trgih v Veliki Britaniji, Italiji, Franciji, Španiji in na Danskem kljub slabim makroekonomskim razmeram rastejo. Prehod na licenčni režim na spletnem trgu ne zmanjšuje davčnih prihodkov držav članic ali prihodkov nacionalnih ponudnikov iger na srečo. "Poleg tega EGBA poudarja, kako razvoj spletnih stav z avdiovizualnimi pravicami, prenašanjem v živo in sponzorstvom ustvarja nove in raznolike vire prihodkov za šport, pri čemer število ponudnikov iger na srečo, ki postajajo vodilni sponzorji majic, raste," sta argumentirala.

Trenutni podatki o industriji iger na srečo v Sloveniji in EU; slovenski trg je podrazvit

Skupni bruto prihodki od iger na srečo (GGR) so v letu 2019 v Sloveniji znašali 300 milijonov evrov, od tega je bila polovica zneska ustvarjena v igralnicah. Masten in Grdović Gnipova menita, da je za pridobitev reprezentativnih številk za Slovenijo pomembno upoštevati dejstvo, da je več kot 70 odstotkov obiskovalcev igralnic v slovenski obalno-kraški regiji turistov. "Zato se GGR, ki ga pridobi domače prebivalstvo, giblje okoli 200 milijonov evrov, medtem ko znaša GGR na evropski ravni skoraj 100 milijard evrov. Ta ocena je izredno pomembna za namen analize, katere cilj je oceniti učinke liberalizacije iger na srečo in s tem napovedati spremembo vedenja domačinov," sta pojasnila.

Leva polovica na spodnji sliki prikazuje, da se je slovenski trg v opazovanem obdobju zmanjšal, medtem ko se je evropski povečal. Kot sta utemeljila Masten in Grdović Gnipova, to obdobje rasti sovpada s prehodom večine evropskih trgov na licenčni režim oziroma liberalizacijo trga: "Slovenski trg je podrazvit, saj slovenski GGR na prebivalca v letu 2019 znaša 51 odstotkov evropskega GGR na prebivalca. Dejstvo podrazvitosti slovenskega trga se  potrdi tudi v primerjavi Slovenije z izbranimi evropskimi trgi (desna polovica)."

Če odčitamo številke športnih stav iz skupnih prihodkov trga iger na srečo, slovenski podatki kažejo, da stave v stavnicah v zadnjih petih letih stagnirajo, medtem ko spletne stave v povprečju rastejo za 24,67 odstotka. "Ne glede na to, da je ta stopnja relativno visoka, se je število igralcev, ki vplačujejo spletne stave pri tujih ponudnikih, v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Zato se pričakuje, da bo liberalizacija športnih stav 'repatriirala' del prihodkov od športnih stav v tujini,"  sta napovedala Masten in Grdović Gnipova.

Pričakovani učinki liberalizacije športnih stav v Sloveniji 

Masten in Grdović Gnipova vidita dva možna glavna scenarija razvoja trga po liberalizaciji. Po konservativnem scenariju rasti bo slovenski trg športnih stav rasel v skladu z napovedmi EU. Po pričakovanem scenariju rasti pa bo isti trg rasel hitreje, kar je po njunem mnenju logična predpostavka, saj je slovenski trg podrazvit. Zato je po njunem mnenju upravičeno pričakovati, da bo naš trg po liberalizaciji dohiteval razvoj in se približeval evropski povprečni ravni: "Napovedi EU o stopnjah rasti športnih stav veljajo za konservativne, saj so v večini evropskih gospodarstev športne stave že liberalizirane in razvite ter v povprečju letno rastejo za okoli osem odstotkov. Stopnje rasti, ki so bile uporabljene za pričakovani scenarij rasti, pa temeljijo na treh eksplicitnih primerih držav, za katere so na voljo podatki o trendih na trgu športnih stav po liberalizaciji. Te tri države so Francija, Danska in Poljska, kjer je bil trg liberaliziran v letih 2011, 2012 in 2017. Povprečna letna stopnja rasti v tem scenariju znaša 21 odstotkov."

Izhajala sta iz spodnje projekcije, ki namiguje, da bo do leta 2025 trg EU predvidoma v povprečju dosegel 310 evrov na prebivalca GGR, medtem ko bo slovenski trg – kot je trenutno urejen, torej brez liberalizacije – dosegel 132 evrov GGR na prebivalca, kar bo znašalo 42 % povprečja EU: "Status quo z vidika regulacije trga torej pomeni nadaljnje zaostajanje razvoja trga za povprečjem EU. Ob liberalizaciji trga pa bi se GGR na prebivalca v Sloveniji dvignil na 159 EUR, če bi se uresničil konservativni scenarij, oziroma 334 evrov, če bi se uresničil pričakovani scenarij rasti." 

Pri tem sta opomnila, da konservativni scenarij predstavlja rast slovenskega trga po podobnih stopnjah kot povprečje EU, kar pomeni, da se po tem scenariju razvojni zaostanek slovenskega trga sploh ne bi zmanjševal: "Zato je z vidika bodoče dinamike trga znatno verjetnejši pričakovani scenarij."

Večji GGR bo pomenil večje proračunske prihodke za davke in koncesije

Po navedbah Mastena in Grdović Gnipove je Športna loterija kot ekskluzivna ponudnica športnih stav v letu 2019 poročala o 5,4 milijona koncesijskih in 10,6 milijona evrov davčnih plačil. Z liberalizacijo trga in širitvijo industrije iger na srečo v Sloveniji ter ob predpostavki, da bodo pripadajoče efektivne stopnje koncesnine in obdavčenja ostale nespremenjene, bodo te številke do leta 2025 ob uresničitvi konservativnega scenarija narasle na 9,5 oziroma 17,9 milijona evrov, po pričakovanem scenariju rasti pa na 23 in 44 milijonov evrov, sta prepričana. 

Projekcije, ki jih predstavljata Masten in Grdović Gnipova, pomenijo, da se od liberalizacije trga lahko pričakuje, da bo več finančnih sredstev na voljo tudi Fihu in FŠO. 

Za konec sta pojasnila, da so te projekcije narejene zgolj za segment športnih stav. Liberalizacija pa lahko stimulira razvoj celotnega trga, kar tudi prinese dodatne fiskalne vire za organizacije, ki se financirajo iz koncesnin in obdavčenja iger na srečo. "Predlagana sprememba zakonodaje namreč na trgu uvaja konkurenčna pravila EU, ki po izkušnjah drugih držav omogočajo vključevanje trga v tehnološke, družbene in tržne trende v EU in svetu. Ohranjaje obstoječega stanja izpostavlja trg iger na srečo tveganju nadaljnje stagnacije," sta strnila.