V civilni iniciativi bodo zbirali podpise v podporo popravkom prostorskega načrta

V civilni iniciativi OPN Koper po meri ljudi bodo začeli zbirati podpise v podporo prizadevanjem za popravke in prilagoditve osnutka občinskega prostorskega načrta, ki je po mnenju njihove članice Saše Petejan nekatere domačine dobesedno šokiral. “To se je zgodilo, ker krajani več kot dve leti nismo bili dovolj vključeni v nastajanje najpomembnejšega razvojnega in prostorskega dokumenta občine,” je prepričana.

“Dokument zbuja občutek, da ne sledi  javnemu interesu skupnosti, temveč  parcialnim kapitalskim interesom,” ocenjujejo v civilni iniciativi. Foto: Tomaž Primožic/FPA
“Dokument zbuja občutek, da ne sledi javnemu interesu skupnosti, temveč parcialnim kapitalskim interesom,” ocenjujejo v civilni iniciativi. Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > “Pogrešamo jasno, vsem razumljivo vizijo in strateške cilje za celotno občino in za posamezni kraj. Ponekod so pozidljiva območja nerazumno velika, v zaledju so možnosti novogradenj zmanjšane na minimum. Dokument zbuja občutek, da ne sledi javnemu interesu skupnosti, temveč bolj parcialnim kapitalskim interesom,” v imenu civilne iniciative zaskrbljenost krajanov povzema Saša Petejan.

Niso bili slišani

V koprski občini se sicer s takšnim tolmačenjem ne strinjajo in zagotavljajo, da bodo tam, kjer bo možno, prisluhnili potrebam in željam ljudi. Da mislijo resno, je župan Aleš Bržan napovedal na nedavni novinarski konferenci, ko je zagotovil, da bodo po proučitvi pripomb in predlogov dopolnjen in spremenjen osnutek občinskega prostorskega načrta ponovno javno predstavili ljudem.

“Če bi prišli na teren, bi bilo drugače”

V civilni iniciativi so strnili temeljne pomanjkljivosti osnutka prostorskega načrta. Opozarjajo, da so strateška izhodišča nastajala daleč od ljudi, namesto da bi se pripravljalci dokumenta sestali z njimi na terenu in skupaj ugotovili, kaj je možno uresničiti in katerim predlogom domačini niso naklonjeni. Zelo jih skrbi grob poseg v kmetijska zemljišča v Bertokih, zmanjšanje obsega stavbnih zemljišč v zaledju in s tem spremenjene možnosti za razvoj podeželja.

Moti jih neusklajenost razvojnih vizij, saj menijo, da v dokumentu ni jasno opredeljeno, kako bo nove poselitve prenesla zdajšnja infrastruktura oziroma koliko novih vlaganj bo potrebno zaradi povečanega števila prebivalcev, da bo družbeni standard ostal vsaj na enaki ravni.

“Bomo postali vikend destinacija ali želimo pridobiti aktivno domače prebivalstvo, ki bo ustvarjalo dodano vrednost,” se sprašujejo v civilni iniciativi ob podatku, da ima občina kar 5269 nenaseljenih stanovanj, a je kljub temu v razvojnih načrtih zapisala, da je nujno najti prostor za gradnjo 4200 novih tržnih stanovanj.

Sporno se jim zdi, da je za tehnološke parke predvidena pozidava kmetijskih zemljišč, na drugi strani pa se stavbna zemljišča namenja novim trgovcem (območje ob nekdanjem Tomosu, kamionski terminal).

Krajani iz različnih krajevnih skupnosti so svoja stališča in zahteve konec marca sicer poslali koprskemu županu Alešu Bržanu in občinskim svetnikom, a odziva ni bilo. Tudi zato je v začetku aprila sledilo oblikovanje civilne iniciative, prek katere so odločeni priti do dna nekaterim nejasnostim in pomanjkljivostim v dokumentu ter najti konsenz v dobro vseh.

Veliko upov polagajo v rezultate strokovnih delavnic, ki jih bodo pripravili na Škofijah in v Bertokih, poleg tega so dosegli, da bosta kraja dobila tudi urbanistični zasnovi, saj so prepričani, da sta dokumenta nujni predpogoj za kakršnokoli razvojno načrtovanje. “Od kakovostnega načrtovanja prostora bo odvisna kakovost življenja v koprski občini,” vsem polaga na dušo Petejanova.

Manjkajo številne strokovne podlage

Izkušnje z nerazumevanjem potreb kraja je predstavil Edmond Gašpar s Škofij, ki je spomnil, da so se prav zaradi tega domačini zelo angažirali sami in prek civilne iniciative Škofije po meri ljudi podrobno proučili podroben prostorski načrt, ki bi po njihovem mnenju “s pozidavo 19 hektarov vitalnega dela krajevne skupnosti in to celo z bloki tam, kjer so danes oljčniki, korenito posegel v prihodnjo podobo kraja”. Med drugim so ugotovili, da v dokumentu, na katerega so stavili v občini, manjkajo urbanistična zasnova, prometna strategija in rudarska študija, ki bi natančneje opredelila dejavnost v kamnolomu peščenjaka v Elerjih.

Da tudi v osnutku občinskega prostorskega načrta ni zaslediti obvezne rudarsko-geološke študije, opozarja Jože Kržišnik iz civilne iniciative kamnolom Griža pri Rižani. “Čeprav se je podjetje LUZ v pogodbi za izdelavo OPN zavezalo, da bo že v prvi fazi projekta pripravilo obvezne strokovne podlage, temu ni tako,” pravi Kržišnik. Ne sprijazni se s pojasnilom, tudi druge podobne občine tega niso naredile. “V občini so trije delujoči kamnolomi in osnutek predvideva odprtje še dveh novih. Vse to brez zakonodajno zahtevane pravne in strokovne podlage za nadzor nad kamnolomi in usmerjanje pridobivanja mineralnih surovin,” je ogorčen sogovornik.

Staviti na obnovljive vire, ne pa na plin

Sergej Andrejaš pa pripombe namenja okoljskemu poročilu, ki po njegovem mnenju v nasprotju z navodili ministrstva zgolj birokratsko razlaga člene. “Evropska politika zagovarja manj betona in več zelenja. V našem osnutku pa sploh ni ovrednoteno obremenjevanje okolja in posledice tega početja,” pravi Andrejaš.

Strokovnjakinja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Martina Gračner pa je zaskrbljena, ker razvojni koncept v občinskem prostorskem načrtu temelji na obsežni širitvi plinskega omrežja, kar se ji zdi v času energetske krize povsem nerazumljivo. “Nikjer pa ni umestitve infrastrukture za rabo obnovljivih virov energije. Dokument je povsem neusklajen z nacionalno energetsko politiko, zato je nujna dopolnitev, da bomo lahko kos spremenjenim okoliščinam,” pravi.


Najbolj brano