Po srečanju švedske in finske premierke v Stockholmu, kjer so razpravljali o regionalnih varnostnih zadevah in vstopu v Nato, se je po poročanju švedskega časnika Svenska Dagbladet švedska premierka že odločila za vstop v zvezo Nato, njena vlada pa namerava vložiti prošnjo Švedske na madridskem vrhu varnostnega zavezništva konec junija.
Finska premierka Sanna Marin in švedska premierka Magdalena Andersson sta se sestali v Stockholmu, da bi razpravljali o regionalnih varnostnih zadevah po invaziji Rusije na Ukrajino. Finska začenja z razpravo, v kateri bi lahko vložila prošnjo za vstop v Natovo vojaško zavezništvo, čeprav že zdaj močno sodeluje z Natom in ZDA. Zaskrbljenost zaradi invazije v Ukrajini pa je izrazila tudi Švedska, ki z Rusijo sicer ne meji, je pa situacija sprožila preobrat v njihovem stališču glede vojaške nevtralnosti in varnosti. Švedska tako po poročanju švedskih medijev želi čimprejšnji vstop v zavezništvo Nato.
Zagotavljanje varnosti obeh držav
Švedska nima meje z Rusijo, vendar bi lahko zaradi strateškega otoka Gottland v Baltskem morju postala ranljiva, če bi v regiji izbruhnil konflikt. Robert Dalsjo, direktor raziskav pri švedski agenciji za obrambne raziskave, je dejal, da so Švedi spoznali, “da se lahko znajdejo v enakem položaju kot Ukrajina: veliko sočutja, vendar brez vojaške pomoči.” Finska vlada naj bi preučevala bistveno spremenjeno varnostno okolje v Evropi po invaziji Rusije proti Ukrajini. Po navedbah ministrstva za zunanje zadeve bo poročilo nato prebilo pot skozi parlament, otvoritvena razprava pa je načrtovana za prihodnjo sredo.
Švedski socialni demokrati najprej proti, zdaj razprave
Neuvrščeni status Švedske, zaradi katerega se je izogibala pridružitvi mednarodnim vojaškim zavezništvu med prvo, drugo svetovno vojno in hladno vojno, je bil osrednji del politike socialdemokratov. Svoj vrhunec je verjetno dosegel pod premierjem Olofom Palmejem, ki je bil glasen kritik zunanje politike ZDA in Sovjetske zveze. Švedski mediji poročajo, da so Socialni demokrati sklicali posebno sejo vladajočega odbora stranke za 24. maj v Stockoholmu, na kateri bi se lahko odločili, da podprejo članstvo v Natu. Sestanek bo po poročanju medijev vrhunec šesttedenskega notranjestrankarskega dialoga, ki ga ločujejo trije nacionalni srečanji o varnostni politiki, in srečanje v Stockholmu 23. maja vseh 26 okrožnih predsednikov. Na podlagi odločenega bi se lahko tudi dokončno odločili do 31. maja. Končna odločitev bo ležala v rokah vladajoče stranke, če pa bi se med postopkom pojavila potreba po spremembi smeri varnostne politike, bo tako odločitev sprejel upravni odbor stranke.
Vseh 30 članic Nata bi moralo ratificirati članstvo države, kar bi lahko trajalo od nekaj mesecev do enega leta. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da vrata za članstvo ostajajo odprta. Medtem ko mnogi analitiki pričakujejo skupno vlogo obeh držav, voditelja obeh držav poudarjata, da bi lahko Finska in Švedska na koncu prišli do ločenih sklepov o tem, ali naj se pridružijo vojaškemu zavezništvu.
Tanja Brkić