Za človeka gre? V Ukrajini?
»Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo« je bil naslov 11. mednarodne konference, ki jo je v zadnjih dneh tradicionalno gostil Maribor v organizaciji tamkajšnjega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea. Zvezdniški gost – ob predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki je odprla konferenco – je bil priznani ameriški ekonomist in poznavalec mednarodnih odnosov prof. Jeffrey Sachs, ki mu je organizator tudi podelil častni doktorat Alma Mater Europaea za izjemni prispevek k napredku ekonomskih znanosti, trajnostnemu razvoju in pri socialnoekonomski tranziciji Slovenije.
Jeffrey Sachs je nagovoril udeležence (več kot 300 iz 30 držav) in spregovoril tudi o prvem vprašanju, ki zdaj že več kot eno leto bremeni svet, še posebej Evropo, o vojni v Ukrajini – in to tako, da je bilo predsednici Slovenije, domnevam, vsaj malce neudobno, glede na njeno neomajno podporo uradni drži naše in ostalih vlad Nata in EU do omenjene teme. In verjamem, da so se še mnogi počutili enako, ko je rekel, da se mora vojna prevesiti v pogajanja, in ne v oboroževanje. »Sam sem na začetku devetdesetih let delal tako za Ruse kot za Ukrajince, in povem vam, da razlogov za vojno ni. To je velika odgovornost ZDA!« je povedal. Pohvalil je Mihaila Gorbačova kot največjega državnika modernega časa, ki pa da »ga nismo dovolj poslušali in razumeli«, in spomnil na njegovo vizijo Evrope kot skupnega doma vseh Evropejcev, tudi Rusov in Ukrajincev. »Evropa ima priložnost zgraditi nov svet in govoriti o miru, ne o vojni!« – je še poudaril Sachs.
Blagodejne besede, sem pomislil, za vso tisto izpostavljeno manjšino (kaj si o tem misli večina javnosti, se pravzaprav ne ve, ker se drži bolj nemo), ki si, odkar se je z rusko agresijo vojna začela, prizadeva v korist tega, kar je profesor povedal, ki pa je vse bolj prezrta in popljuvana ter medijsko odrinjena ali marginalizirana. Spregovoril je, Sachs, kot bi bil med podpisniki zadnjega poziva »Kučanovih mirovnikov« – če mi je dovoljeno – h končanju vojne v Ukrajini takoj! Pa še bolj neusmiljeno do odgovornosti ZDA, Nata in EU, ki jo je kasneje podrobneje pojasnil v televizijskih Odmevih voditeljice Tanje Starič ob vprašanjih novinarja Edvarda Žitnika. »Vojna bi se lahko končala kmalu oziroma takoj,« je dejal, »če bi se odločili za razumna pogajanja, a ZDA in EU menijo, da je to možno le s Putinovim porazom, kar je po mojem zmotno in popolnoma nestvarno. Kako lahko premagaš državo, ki ima 1600 jedrskih konic?« Izrazil je tudi razočaranje nad evropskimi voditelji, ker so povsem podrejeni ameriški administraciji. Da ne bom navajal vsega intervjuja, vabim one, ki ga niso videli, da si na spletu naložijo Odmeve z 10. marca.
Če sklenem z Jeffreyjem Sachsom in parafraziram naslov mariborske konference Za človeka gre: povedal je, skratka, da v primeru vojne v Ukrajini ne gre za človeka, ne gre za Ukrajince, ne gre za njihove ambicije in pravice, temveč za nadaljevanje že 200 let stare Monroejeve doktrine, ki pravi, da ZDA odločajo o zunanji politiki vsega Zahoda, in danes gre še posebej za uveljavitev njihovega strateškega interesa postati in ostati edina svetovna velesila ter vladati svetu. Sachsove besede.
