Humanitarček
Ponedeljek, 13. 12. 2021, 7.39
2 leti, 4 mesece
PROJEKT VIDA – HUMANITARČEK
Napol golo in dementno gospo sredi zime našli med brskanjem po smeteh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,49
11
Objavljamo zgodbo in pojasnilo, kot so ga zapisali v društvu Humanitarček.
V petek, 10. decembra, smo na Siol.net zaključili dobrodelno dražbo predmetov kanuista Benjamina Savška, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil zlato medaljo in s plemenito gesto pomagal našim starostnikom. Vrednost draženih predmetov, majice in maskote olimpijskih iger znaša 2.120 evrov in je namenjena Projektu Vida, ki deluje pod okriljem društva Humanitarček. Vsem dražitejem se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo.
V nadaljevanju objavljamo še eno od zgodb, ki spremljajo prostovoljce v društvu Humanitarček.
Živim v mali hiški. V mestu, poleg je mala avtobusna postaja. Hiško imam že od rojstva, od mamce je bila. Taka lepa, si kurim na drva v šporhetu. To me je mamca vse naučila.
Rada gledam čez okno, ko si pletem kito. Štejem ljudi doli na ulici. Vsak dan jih je tisoče milijonov. Otroci se mi velikokrat smejijo, ko me gori na oknu gledajo. Ne vem, zakaj, mogoče zato, ker nimam zob? Čakam, da bom pri zobošinatju na vrsti. Bi morala že včeraj biti, ampak me še ni poklical. Mogoče pa se mi smejijo, pa ker še niso videli nekoga, ki ima tako dolge lase? Zdaj imajo ženske kratke, kot moški. Jaz imam do riti kito. Pozimi mečejo otroci gor v okno snežene kepe. Lani so vrgli kamen v kepi, se je razbila šipa. Sem si zalepila s cajtngom. Hitro se je odlepil, zdaj dam čez se štumf. Pa rožo postavim. Malo manj piha. Moram pa si na stol postavit pojštre, da vidim še na ulico. Če ne, sem premala.
Včasih sem imela moža, Lojzeka. Zdaj je umrl. Včeraj. Ne, menda spomladi. Častnik je bil. Na morju. Rad je imel orehe, pa fige. Mi jih je nosil, sva se sladkala. Zdaj jih nimam več. Zadnjič sem jih v trgovini našla, pa sem hotela probat eno. Ampak je žandar prišel, ko sem jo hotela v usta dat. Češ da se to ne sme. Ja kako pa veš, če so dobre? Včasih si skuham kaj sama. Pašteto pogrejem pa dam notri kruh. Da je mehka. Pa kako mleko. Pa tomerle si naredim, to imam rada. Samo mi sosedje pogosto elektriko mešajo, pa se zažgejo.
V trgovino še grem, nimam daleč. Srečam kake ljudi, jih pozdravim. Sem srečala zadnjič svojo sestro Mino, ko je v šolo šla. Sem želela poklepetati z njo, ampak je kar stran stekla, pa se drla. Ne vem, mogoče se ji je mudilo. Blontne laske ima, pa modre očke. Rada si kaj kupim, samo mi veliko pokradejo. Po navadi sosedje. Ponoči pridejo, pa mi ukradejo zlatnino, pa pršut, pa vino. Tudi meso so mi že. Imajo ključe in pridejo ponoči, ko spim. Včasih jih vidim, samo se ne umaknejo. Jih pa ne poznam, kdo so. Sem miličnike že klicala, pa jih niso dobili. Grem iskat v kante za smeti, tja mi skrivajo. Včasih najdem, kako so mi pašteto pojedli, pa jo pol pustili doli v kanti. Zadnjič sem najdla, kako so mi sendvič zgrizli. Sem si ga nazaj vzela, pa obrezala.
Zadnjič so mi ukradli mucko. Zdaj jo iščem po ulici, se vedno derem 'Lola, Lola', pa je ni nikjer. Bila je taksna oranžna, tigrasta, mehka. Zadnjič mi je zmanjkal štroma. Si kurim na sveče, samo so mi sosedje zažgali zaveso. Zjutraj je bila čisto črna. Pa vem, da ko sem spat šla, ni bila takšna.
Mož mi jo je kupil za poročno darilo. Pa si zdaj kupim sveče za na britof, te so varne. Televizija mi je tudi nehala delat, samo mrovle so, pa tema. Mi je dolgčas, pa včasih te mrovle štejem."
Slika je simbolična. Foto: Pinterest
Zdaj je v domu. Ima toplo hrano, posteljo. Svojcev (še) nismo našli. Kadar jo obiščem, v meni vidi svojo sestro, če imam spete lase, in mamo, kadar pridem z razpuščenimi kodri. Lani je prek akcije Skriti Božiček starostnikom prejela Lolo. Plišasto mucko, ki jo boža in crklja. Rada se smeji, rada me boža po roki in vedno me prosi, naj ji prinesem "tomerle" ... Komaj sva se sporazumeli, kaj so to.
Humanitarček je prostovoljno, neprofitno društvo, ki združuje člane, ki delujejo na entuziazem. Kljub temu, da nimajo zaposlenega niti enega člana, ampak vso prostovoljno dejavnost izvajajo po redni službi. 2. decembra 2021 je bilo v #projektVida vključenih 1.459 starostnikov. Zavedajo se, da je ta številka majhna v primerjavi z 90 tisoč, kolikor jih živi pod pragom revščine, a je za njih precejšen zalogaj. Zato so se odločili, da za pomoč prosijo vse prostovoljce, ki bi jim pomagali narisati na obraze starostnikov nasmehe, da se prijavijo prek spletnega obrazca.
Društvu Humanitarček pa lahko pomagate tudi z nakazilom sredstev na TRR, vendar opominjajo, da je to zadnja od možnosti, saj si želijo, da se jim ljudje pridružijo aktivno. A vendar vsega ne morejo zbrati preko Dobrodelka in včasih je kakšen evro le dobrodošel: HUMANITARČEK, TRR: SI56 0417 3000 1907 020, NAMEN NAKAZILA: #projektVida, CHAR, Referenca: SI00 - 2021.
11