Sporazum predvideva, da bo Termoelektrarna Ugljevik začela izpolnjevati obveznost do družbe Elektrogospodarstvo Slovenije in prek Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) začela tudi z dobavo električne energije, in sicer že ta četrtek, sedemletno odplačevanje odškodnine pa se začne 30. junija 2024, so danes sporočili iz HSE.

Po več kot treh desetletjih premora se tako spet vzpostavljajo dobave dolgovane tretjine električne energije iz elektrarne Ugljevik. Ta bo zaradi regulatorno-tehničnih razlogov potekala prek družbe Elektroprivreda Republike Srpske (ERS), ki bo elektriko po nalogu Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring (EGS-RI) dobavila HSE.

Predvidena letna količina dobavljene električne energije bo 500 gigavatnih ur, kar po navedbah HSE zadošča za oskrbo 123.000 slovenskih gospodinjstev. Sklenjeni dogovor glede dobave električne energije velja do prenehanja obratovanja RiTE Ugljevik.

Družba Rudnik in termoelektrarna (RiTE) Ugljevik je zaradi nedobavljene električne energije za čas do 31. decembra 2021 dolžan EGS-RI plačati tudi odškodnino v znesku 67 milijonov evrov ter pripadajoče zamudne obresti v višini 58,2 milijona evrov.

Obročno odplačilo glavnice v višini 67 milijonov evrov se začne 30. junija 2024, izvajalo pa se bo sedem let v 14 obrokih, ki so tudi dodatno pogodbeno obrestovani.

Rezultat pogajanj, ki jih je vodil HSE, je, da poleg RiTE Ugljevik za plačilo solidarno odgovarja tudi ERS. Poleg tega pa je bila pogodba sklenjena v obliki, ki v primeru kršitev omogoča neposredno izvršljivost v korist EGS-RI, navajajo v HSE.

"Z današnjim podpisom je zaključen prvi del pogajanj med HSE, EGS-RI, RiTE Ugljevik in ERS, ki pa se nadaljujejo," pravo v HSE. Treba se je namreč dogovoriti še glede vprašanj, povezanih z izplačilom preostalih obresti, kot izhajajo iz izdanih arbitražnih odločb, plačilom odškodnine za nedobavljeno električno energijo po 1. januarju 2022 in plačili, povezanimi z zahtevki, ki jih EGS-RI v arbitraži pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu uveljavlja zoper državo BiH.

"Tudi na teh področjih pričakujemo konstruktivna pogajanja in sklenitev za HSE in EGS-RI ustreznih dogovorov," so navedli.

Zgodba se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili Slovenija in BiH del skupne države. Družba Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS), v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciral gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo. Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, EGS pa je elektriko dobival do leta 1991. Po začetku vojne v BiH in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.

Začetek arbitražnega postopka zoper Ugljevik sega v junij 2014. Takrat je HSE za slovensko energetiko zoper družbo Ugljevik vložil zahtevo za ad hoc arbitražo s sedežem v Beogradu. Gre za spor EGS v zvezi z vlaganji v izgradnjo rudnika in termoelektrarne ter skupaj več kot pet teravatnih ur nedobavljene elektrike. HSE je arbitražni postopek zoper Ugljevik skladno s sklepom vlade vodil po pooblastilu družbe EGS, ki je imetnica terjatev.