DZ je imel na sporedu dve izredni seji. Na prvi je razpravljal o SDS-ovem predlogu za omilitev posledic inflacije in energetske draginje, na drugi so potrjevali zakon, ki za tri mesece prinaša dodatno denarno pomoč upravičencem do otroškega dodatka. Foto: DZ/Matija Sušnik
DZ je imel na sporedu dve izredni seji. Na prvi je razpravljal o SDS-ovem predlogu za omilitev posledic inflacije in energetske draginje, na drugi so potrjevali zakon, ki za tri mesece prinaša dodatno denarno pomoč upravičencem do otroškega dodatka. Foto: DZ/Matija Sušnik

Družine z otroki, upravičene do otroškega dodatka, bodo novembra, decembra in januarja za vsakega otroka ob otroškem dodatku dobile draginjski dodatek. Izplačan bo v vrednosti otroškega dodatka, ki ga dobijo za prvega otroka.

Zakon med upravičence do draginjskega dodatka dodaja rejniške družine. Gre za drugi zakon po vrsti za pomoč prebivalstvu, ki naj bi omilil posledice draginje. Zakon upošteva, da se družine z nizkimi dohodki težje spoprijemajo z draginjo kot tiste z višjimi, je na izredni seji dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Po njegovih besedah gre za več kot 353.000 otrok.

Sorodna novica Mesec: Novembra, decembra in januarja podvojen otroški dodatek

Otroški dodatek za prvega otroka je odvisen od dohodkovnega razreda in se giblje od 21 do 123 evrov. Najvišji znesek dobijo upravičenci v 1. dohodkovnem razredu, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 200,78 evra, najnižjega pa upravičenci iz 8. dohodkovnega razreda, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo znaša od 914,72 do 1104,33 evra.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS-u spomnili na svoje dopolnilo. V skladu z njim bi draginjski dodatek izplačali v dvakratnem znesku otroškega dodatka, določenega za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu upravičenca za vsakega otroka. Vendar pa ga DZ danes ni sprejel. V NSi-ju pa so menili, da mora država vsakega otroka ceniti enako. Družine iz srednjega razreda, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša več od 1104 evre, bodo po njihovi oceni prikrajšane. Menijo, da je treba ukrepe družinske in socialne politike ločiti med seboj.

V poslanskih skupinah koalicijskih strank so medtem poudarili prednosti zakonskega predloga. V SD-ju so spomnili, da se bo draginjski dodatek izplačal po uradni dolžnosti. Sicer pa bo vlada še naprej pomagala ljudem v času draginje, so zagotovili.

Pomoč bodo po besedah poslanske skupine Levice dobili tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Vlada za tokratno pomoč namenja dodatnih 63 milijonov evrov sredstev, so dodali. V Svobodi pa so navedli, da bo pogoj za prejetje draginjskega dodatka veljavna odločba za otroški dodatek. Draginjski dodatek za otroke se po njihovih besedah ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, od njega se ne bo plačala dohodnina, prav tako pa bo tudi izvzet iz izvršbe.

V razpravi je poslanka SDS-a Karmen Furman ocenila, da vlada s svojimi ukrepi sporoča, da delo ni vrednota. Otroci delavcev z minimalno in povprečno plačo ne bi smeli biti prikrajšani, je pozvala. Po njenih besedah dodatek, ki ga bodo ti dobili po zakonu, ne zadošča niti za osnovno košarico življenjskih potrebščin.

Vendar ji je Juvan odgovoril, da gospodinjstva z višjim dohodkom na osebo potrebujejo manj dodatka, tisti z nižjim dohodkom pa več.

Dean Premik iz Svobode je opozoril, da je treba upoštevati, da gre pri predlogu le za enega od ukrepov v zadnjem času. Pri tem je prepričan, da bo sledil še kakšen tudi za preostale ranljive skupine, denimo za upokojence. Hkrati je zavrnil trditve, da za koalicijo delo ni vrednota, saj je po njegovih besedah res prav nasprotno. Ne nazadnje kot pomembnega vidi način delitve dodatka, saj bo izplačan po uradni dolžnosti. Dodatna dejavnost upravičenca tako ne bo potrebna, je opomnil.

Iva Dimic iz NSi-ja je bila kritična, ker predlog ne naslavlja študentov. Vključuje namreč le otroke do 18. leta starosti. Zanimalo jo je, kdaj bi vlada pomagala tudi njim.

Slej ko prej bodo na vrsti tudi druge ranljive skupine, ampak najprej je treba pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, je pomiril Milan Jakopovič iz Levice.

SDS-ov predlog za omilitev posledic draginje

Poslanci so na prvi izredni seji, ki se je začela dopoldne, razpravljali o predlogu priporočil glede omilitve posledic inflacije in energetske draginje, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS).

Koalicija meni, da vlada pripravlja in sprejema predloge, ki obravnavajo vse, in takšne, ki obravnavajo ciljne skupine. Opozicija pa jih prepričuje, naj sprejmejo predloge SDS-a za spremembo formule izračuna cen električne energije, za znižanje DDV-ja na vse energente, za energetski dodatek za vse, za večjo pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, ter da naj vlada odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele zakona o dohodnini.

"Lahko bi rekel, da gre za pet napotkov izkušenih politikov, ki so vlade volili skozi več semestrov, kako se spopadati z inflacijo in katere politike izvajati, da najdemo neke skupne rešitve," je v imenu predlagateljev dejal Franc Breznik iz SDS-a.

Poudaril je, da bi lahko Slovenija, če ni bilo slabih vladnih politik, lahko obstala v inflacijskem območju, ki je bil pod ravnijo EU-ja, v času Janševe vlade celo pod evrskim območjem.

"Štirje dodatni odstotki inflacije pomenijo štiriodstotno zmanjšanje prihrankov slovenskih državljanov doma in v tujini, padec vseh pokojnin …" je naštel in dodal, da je Slovenija padla v zadnjo tretjino EU-držav, ki imajo največjo inflacijo.

Koalicija predloge ocenila za populistične

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec jih je vlada preučila in ugotovila, da tako skupno kot posamično ne predstavljajo ustreznega ciljnega obravnavanja izzivov. "Kot do zdaj bomo k izzivom, ki prihajajo, pristopili preudarno in pripravili ukrepe na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim učinkovitejši porabi javnofinančnih sredstev," je zagotovila.

"Na polju stisk populizem posebno dobro kali in tega se zaveda tudi predlagatelj seje," je v imenu poslanske skupine Svoboda dejal Miroslav Gregorič. Po njegovih besedah je SDS spregledal, da vlada že več mesecev sprejema povezane, med seboj dopolnjujoče se ukrepe. Predloge SDS-a bi morda podprli, če predlagateljev pri njihovi pripravi ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi izvedljivost, je dodal.

Vlada mora pomagati najbolj prizadetim, toda tako, da težave dodatno ne poslabša oz. da s svojimi ukrepi ne povzroči še dodatnih inflacijskih pritiskov, je v imenu SD-ja opozoril Predrag Baković. "Ključno pri predlaganih ukrepih je presoditi njihovo izvedljivost, učinkovitost in vzdržnost," je dejal in poudaril potrebo po zavedanju realnih omejitev in zmožnosti države, še posebej, če se od nje pričakuje obsežno in dolgotrajno ukrepanje.

Nataša Sukić je v imenu poslanske skupine Levica poudarila, da je treba ukrepe oblikovati tako, da pomoč dobijo tisti, ki jo res potrebujejo. "Nič ni čudnega, da so predlogi predlagatelja seje za spoprijemanje s krizo samo nadaljevanje njihovih starih politik iz časa epidemije, s katerimi bi se metalo helikopterski denar vse povprek, ne glede na to, kdo ga v resnici potrebuje in kdo ne, vse na račun siromašenja javne blagajne," je dejala.

Zvonko Černač pa je v imenu poslanske skupine SDS-a ocenil, da dozdajšnji ukrepi vlade blažijo energetsko krizo le pri delu prebivalstva, bistveno premalo je bilo narejeno za pomoč podjetjem. "V SDS-u smo predloge oblikovali zato, ker opažamo, da vlada te krize ne naslavlja celovito, sistematično prek medsebojno usklajenih ukrepov, ki obsegajo vse segmente prebivalstva in gospodarstva, pač pa parcialno," je povedal.

Čeprav DZ o priporočilih ne bo glasoval, je po mnenju Jožefa Horvata iz NSi-ja še čas, da se najdejo preudarne rešitve. Če bi priporočila sprejeli in jih ustrezno dopolnili, bi bil to po njegovem mnenju dober signal, da je politika, ko gre za pomoč, enotna. "NSi je podprl vse predloge vlade, ki so šli v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu," je povedal in dodal, da pa v NSi-ju opozarjajo, da je ta pomoč bodisi prepočasna, predvsem pa preskromna in neučinkovita.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v razpravi povedal, da se je val energetske draginje začel lani spomladi, veliko držav, tudi Slovenija, pa je bilo nedejavnih. Podobno je bilo lani jeseni, ko je draginja dobila nov pospešek in so cene energentov "že divjale". V zimskem času bi lahko določene ukrepe že sprejeli, a je interventni zakon prišel konec kurilne sezone. V predvolilnem času pa so šli pa ukrepi v neko drugo smer, je ocenil.

Po njegovem mnenju ima Slovenija srečo, da ima dovolj robustno energetsko omrežje in da je danes za petino manj odvisna od fosilnih goriv in Rusije. "Čudežne palčke nima v roki nihče," je dejal, "vlada zato najprej analizira in nato ciljno ukrepa". Helikopterski denar lani in letos spomladi je spodbujal inflacijo, ki je zdaj stabilna, po njegovih pričakovanjih se bo v naslednjih mesecih obrnila navzdol.

Na energetskem področju imamo po njegovih besedah krizo razpoložljivosti, energetska kriza pa je najverjetneje pred vrati. Slovenija zato deluje preventivno, predvsem na ravni EU-ja. Ciljno ukrepa zato, da pomaga najranljivejšim skupinam. "V javni obravnavi je uredba o energetski revščini, da bomo še učinkoviteje obravnavali sloje družbe, ki so bili prezrti v preteklih dveh letih," je povedal in povzel ravnanje Slovenije na evropski ravni.

Priporočila zavrnjena na matičnem odboru

Matični odbor je priporočila, vključno z dopolnili, zavrnil že prejšnji teden. Državni sekretar finančnega ministrstva Tilen Božič je ocenil, da ta niso ustrezna, saj da ne obravnavajo trenutnih izzivov. "V tem trenutku je to to, sočasno pa se snujejo številni drugi ukrepi, ki bodo tudi zagrabili še v letošnjem letu. Razmere so zelo nejasne, se naglo spreminjajo in mi moramo ukrepe dobro odmerjati, da se vklopijo takrat, ko jih potrebujemo, in zagotovo izklopijo takrat, ko ji ne potrebujemo. Da se ne povzročajo dodatne distorzije in dodatne težave – ne mislim samo na trgu, ampak tudi dejansko v odnosu do prebivalstva, ki mora skozi te težke razmere nekako preživeti," je dejal Božič. Všečni ukrepi opozicije so sicer po presoji vlade lahko srednjeročno tudi neugodni za ravnovesje in blaginjo, prav tako si jih zaradi zadolženosti država zdaj ne more privoščiti.