Kljub nadpovprečni temperaturi pretekla meteorološka zima sicer ni bila najtoplejša – marsikje po državi sta bili namreč v obdobju od leta 1991 do 2020, znotraj katerega se meri dolgoletno povprečje, še bistveno toplejši zimi v letih 2013/2014 in 2006/2007, je povedal klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Letošnja zima je bila sicer precej namočena, zlasti v južnem in vzhodnem delu Slovenije, medtem ko je bil proti severozahodu padavinski odklon manjši. Količina snega je bila po nižinah sorazmerno majhna, tudi trajanje snežne odeje je bilo večinoma podpovprečno, medtem ko so bile snežne razmere v alpskih dolinah in gorah dokaj običajne, je povedal Vertačnik. "V zahodnih in italijanskih Alpah je res zelo malo snega, medtem ko so pri nas razmere kar običajne za ta del leta," je dodal.

Sončnega vremena je bilo v pretekli zimi decembra in januarja dokaj malo, v februarju pa je bilo sončnega vremena več od dolgoletnega povprečja. Tako da v celoti gledano, zima po trajanju sončnega obsevanja ni bistveno odstopala od dolgoletnega povprečja, je še dodal klimatolog Vertačnik. Podrobnejše podatke o vremenskem dogajanju v pretekli meteorološki zimi bo Arso predvidoma objavil do petka.

V preteklosti 1. marca od globokega minusa do 20 stopinj Celzija

S 1. marcem se je začelo trimesečno obdobje meteorološke pomladi, medtem ko se bo koledarska pomlad začela ob pomladanskem enakonočju, ki bo letos v ponedeljek, 20. marca, zvečer. Prvo jutro meteorološke pomladi je ponekod po državi postreglo z rahlim sneženjem. "Meteorološka pomlad se je začela z relativno hladnim vremenom. Temperatura bo vsaj danes in jutri nižja od dolgoletnega povprečja. Danes in jutri bo še prevladovalo oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, po nižinah bo deloma dež deloma sneg, višje bo kar snežilo. Na Primorskem piha močna burja, ki bo jutri začela slabeti," je povedal dežurni prognostik na Arsu Janez Markošek.

Sorodna novica Alarmantno malo snega v Alpah napoveduje sušo

Najvišja dnevna temperatura bo danes od ena do štiri, na Primorskem do 10 stopinj Celzija. Kot je objavil Arso, je bilo v zadnjih desetletjih vreme 1. marca lahko povsem "zimsko" in povsem "pomladno". Leta 1963 je bilo ob jasnem vremenu in večinoma od 20 do 60 centimetrov debeli snežni odeji jutro 1. marca zelo mrzlo. Na Babnem Polju so namerili minus 31 stopinj Celzija, v Staršah pri Mariboru in v Kočevju minus 26 stopinj, v Ljubljani pa minus 18 stopinj Celzija.

Leta 1976 pa je bil 1. marec sončen in ponekod zelo topel. V Radečah, Mariboru in Murski Soboti so takrat namerili 20 stopinj Celzija, v Novem mestu 18. Podobno toplo je bilo tudi v letih 1959, 1992 in 2012. Leta 1959 je bila snežna odeja le nad okoli 1200 metri nadmorske višine, je objavil Arso.

Temperatura bo konec tedna višja, a hitre otoplitve za zdaj ni na vidiku

Glede na vremensko napoved bo sicer nekoliko topleje ob koncu tedna. V soboto bo najvišja dnevna temperatura precej nad 10 stopinjami, bodo pa zato jutra malo hladnejša, s temperaturo malo pod nič stopinj Celzija.

"Prihodnji teden kakšne hitre otoplitve ne pričakujemo. Bomo sicer pod vplivom zahodnega, jugozahodnega vetra, ki bo v začetku tedna prinašal oblake in tudi padavine, po nižinah dež. Temperatura bo ostala pod 10 stopinjami, pa tudi potem v nadaljevanju tedna, ko bodo padavine ponehale, ne bo takega toplega pomladanskega vremena. Vsaj danes tako kaže," je dejal Markošek.

To je po svoje tudi dobro, pravi prognostik, saj se s tem nekoliko zavre vegetacija, ki jo ob prehitrem prebujanju lahko nato prizadene spomladanska pozeba. "To, da ni toplote, je pravzaprav za naravo prej dobro kot slabo," je povzel Arsov dežurni prognostik.