NK Maribor
NK Olimpija
Sobota, 15. 10. 2022, 10.44
1 leto, 6 mesecev
Spomini Dragana Čadikovskega
Zlatko Zahović mu je odprl oči, nato je spravil Stožice v delirij z nepozabnim sprintom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,44
3
Dragan Čadikovski je 28. avgusta 2011 po zadetku proti Mariboru (4:1) stekel čez celotno igrišče do navijačev in poskrbel za nepozabni sprint, na katerega se navijači Olimpije radi spomnijo še danes.
Dragan Čadikovski je stari znanec slovenskih prvoligaških zelenic. Makedonec s slovenskim potnim listom pri 40 letih trenira podmladek Radomelj, kot igralec pa je nosil dres največjih slovenskih klubov. Tudi Maribora in Olimpije, ki ji je pred 11 leti pomagal do nepozabne domače zmage na večnem derbiju s 4:1. Takrat se je znesel nad vijolicami, navijači še danes pomnijo njegov sprint, ko je ob proslavljanju zadetka v zanosu sreče rekordno hitro pretekel celotno igrišče in se znašel v objemu navijačev. "Kdo bi to lahko pozabil?" se je nasmehnil, ko se je na našo prošnjo preselil v leto 2011. V obdobje, ko je užival kot nogometaš Olimpije in mu je bilo žal, da ni osvojil nobene lovorike.
"Derbi je vedno nepredvidljiv, glede na preteklost pa je po moje vedno favorit Maribor," razmišlja Zlatko Zahović, velikan slovenskega nogometa, ki je kot športni direktor NK Maribor v 1. SNL zelo redko izgubljal v Stožicah. Na večnih derbijih je z vijolicami gostoval 21-krat, devetkrat zmagal, izgubil pa le dvakrat.
Nepozabno slavje Dragana Čadikovskega po zadetku v 34. minuti, s katerim je Olimpija povedla z 2:0.
Najvišji poraz je doživel 28. avgusta 2011, ko je Maribor izgubil kar z 1:4. Tudi po zaslugi nekdanjega varovanca Dragana Čadikovskega, ki je prispeval zadetek in asistenco ter zaznamoval dvoboj z nepozabnim slavjem po golu.
"Slovenska Barcelona" nadigrala "utrujeni" Maribor
Dvoboj v Stožicah je bil odigran le tri dni po zgodovinskem preboju Maribora v skupinski del evropske lige. Takrat so si izbranci Darka Milaniča z remijem na Škotskem proti Glasgow Rangers (1:1) zagotovili dolgo in donosno evropsko jesen. Veselje je bilo nepopisno, v Stožice je prišlo ogromno navijačev iz mesta ob Dravi. Niso hoteli zamuditi največjega spopada slovenskega klubskega nogometa med Mariborom in Olimpijo, ki je takrat plenila pozornost pod trenersko taktirko Dušana Kosića.
Fotogalerija s tekme med Olimpijo in Mariborom (4:1), foto Vid Ponikvar in Matic Klanšek Velej/Sportida:
Olimpija je igrala tako všečno in napadalno, da se je je oprijel celo vzdevek "slovenske Barcelone". Vseeno pa ji je nekaj manjkalo. V domačem prvenstvu ni in ni mogla premagati Maribora. Odkar se je leta 2009 v novi klubski preobleki vrnila med slovensko elito, sploh še ni premagala vijolic. Dolgo je čakala na prvo zmago na večnem derbiju. Dočakala jo je šele na deveti tekmi, konec avgusta 2011, ko je povsem zasenčila Mariborčane.
Zmagala je s 4:1, že po prvem polčasu pa vodila s 3:0. Privrženci Štajercev, ki so v Stožicah dražili ljubljansko občinstvo s sporočilom Pozdrav slovenski Barceloni iz lige Evropa, so doživeli šok, a vse skupaj pojasnjevali s preveliko utrujenostjo po proslavljanju ogromnega evropskega uspeha na Škotskem.
Darko Milanič se je v Glasgowu podpisal pod zgodovinski uspeh Maribora, le tri dni pozneje pa doživel najhujši poraz v karieri na večnih derbijih v Ljubljani.
"Ne vem, ali so bili resnično utrujeni od proslavljanja, a mi smo izkoristili trenutek, odigrali vrhunsko tekmo in nadigrali Maribor. Derbiji so takšne tekme, na katerih ni izgovorov o tem, ali si utrujen ali ne. To preprosto ni mogoče," je Čadikovski, ki je takrat odigral zelo dobro predstavo, ki jo je kronal z zadetkom in asistenco, prepričan, da so takrat Mariborčani zaigrali na vso moč, a preprosto naleteli na premočnega tekmeca. "To je bila vrhunska tekma. Vrhunsko doživetje, navijanje, stadion je bil poln. Užival sem."
Imel je zanimivo debato z Vršičem
"Poln stadion, večerna tekma, zmaga s 4:1, moj zadetek. Bi si sploh lahko želel kaj lepšega?" se Dragan Čadikovski, priljubljeni Makedonec s slovenskim potnim listom, še danes rad spominja ene najljubših tekem v karieri.
Kar zadeva znameniti sprint po njegovem zadetku v 34. minuti, se znajo navijači Olimpije še danes pošaliti, da je krepak napadalec po njem pritekel na drugo stran k navijačem z najhitrejšim sprintom v karieri. "Moj sprint? Kdo bi ga lahko pozabil? To je bilo zaradi zbadanja z Daretom Vršičem, s katerim sva se malce dajala prek Facebooka. Potekala je zanimiva debata," se je zasmejal Čadikovski.
"Vrša je sicer moj dober prijatelj," se rad spominja obdobja, ko si je delil slačilnico z Daretom Vršičem, enim izmed slovitejših slovenskih nogometnih imen, ki so v preteklosti nosila tako dres Olimpije kot tudi Maribora in na večnih derbijih dosegala zadetke za oba kluba. Nekdanji slovenski reprezentant iz Apač je tako na tej tekmi, odigrani konec avgusta 2011, postavil končni rezultat 4:1.
Čadikovski je ponosen, da je lahko takrat pomagal Olimpiji do tako odmevne zmage. "Stekel sem do navijačev, želel sem proslaviti zadetek z njimi. Večni derbi ni kar tako. Ta tekma mi bo ostala v prekrasnem spominu. Vesel sem, da sem bil del nje. Poln stadion, večerna tekma, zmaga s 4:1, moj zadetek. Bi si sploh lahko želel kaj lepšega? Največji poklon pa doživljam, ker se ljudje še danes spominjajo te tekme. To je res lepo slišati. Vse bi dal, da bi se še enkrat ponovila. Pa da še enkrat zabijem gol in stečem do navijačev," je doživeto obujal spomine na eno najljubših tekem v pestri karieri, v kateri si nogometnega kruha ni služil le v Sloveniji, ampak tudi Rusiji, Srbiji, Južni Koreji, BiH in še kje, obenem pa je osemkrat zaigral še za člansko reprezentanco Severne Makedonije.
Navijači Maribora so pred 11 leti ljubljanskemu občinstvu namenili prav poseben pozdrav.
Dunajsko Austrio so imeli že na pladnju
Žal mu je, da Olimpija s takratno zasedbo pod vodstvom Dušana Kosića ni dosegla odmevnejšega uspeha v Evropi.
Včasih je spadal med boljše napadalce 1. SNL. Milenko Ačimović, takratni športni direktor Olimpije, ga je pred 11 leti prepoznal kot dodano vrednost ljubljanskemu moštvu.
"Takrat je imela Olimpija vrhunsko zasedbo. Žal mi je, da ni ostala dlje časa skupaj in osvojila naslova. Zdi se mi, da Olimpija nikoli več ne bo imela takšne kakovosti. Trener Dušan Kosić je že takrat dokazal, da je iz pravega testa. To, kar je pozneje naredil s Celjem, je bil zgodovinski uspeh. Njegova zgodba s Celjem predstavlja pravo pot uspeha za slovenskega trenerja. Vem, zdaj trenira Tabor in se bori za obstanek. Kaj bi, takšno je pač življenje. Po tako vrhunski epizodi v Celju, ko doživiš tak uspeh, ti resnično ni lahko kot trenerju. Pa veste, kaj pravijo? Da je vse za nekaj dobro. Mi je pa všeč, da mu Škero (Davor Škerjanc, direktor Tabora, op. p.) še naprej zaupa," je omenil še nekdanjega soigralca Davorja Škerjanca, s katerim je igral za Olimpijo. Sodelovala sta tudi na tisti znameniti tekmi, na kateri je Olimpija zmagala s 4:1. Škerjanc je direktor Tabora, Kosić pa kljub skromnim rezultatom in zadnjemu mestu na lestvici uživa njegovo podporo.
"Takrat smo imeli fenomenalno ekipo. Sreten (Sreten Sretenović), Džafa (Elvis Džafić), Lovro (Anej Lovrečič), Omladič (Nik Omladič), Bobo (Boban Jović), Vrša (Dare Vršič), če naštejem samo nekaj igralcev … To je bila čudovita zasedba, čudovita druščina. Res škoda, da se nam ni izšlo. Lahko bi bili tudi evropska Olimpija. Imeli smo Austrio na pladnju, na Dunaju izenačili na 2:2, a je nato ruski sodnik piskal 11-metrovko za Dunajčane, ki je ni bilo," se spominja enega najbolj grenkih evropskih porazov Olimpije, ki je izpadla v kvalifikacijah za ligo Europo po remiju z Austrio v Ljubljani z 1:1 in porazu na Dunaju z 2:3.
Navijači Olimpije so v večini sezone 2011/12 lahko uživali v všečnem in napadalnem nogometu pod taktirko Dušana Kosića.
"Takrat smo bili konkurenčni, Maribor pa je imel vrhunsko ekipo, ki je uživala stoodstotno podporo Zlatka Zahovića, Darka Milaniča in mesta Maribor. Na koncu se mu je to obrestovalo. To, kar je Maribor naredil v tem času, bo težko kadarkoli ponovila kakšna ekipa v Sloveniji. No, srčno upam, da bo kdo to ponovil, to slovenski nogomet potrebuje, a bo težko. Skoraj nemogoče," so ga očarali takratni evropski dosežki Maribora, danes že 16-kratnega slovenskega prvaka.
Tista Olimpija je imela vse, kar je potrebno za naslov, a ...
V Ljudski vrt ga je pripeljal Zlatko Zahović in mu pomagal pri pomembnih življenjskih odločitvah.
V karieri je nosil dres številnih slovenskih prvoligašev. Največ sezon je podaril Celju, okusil pa je tudi igranje za Maribor, velenjski Rudar, Olimpijo, Koper in Domžale. V prvi ligi je odigral 186 tekem in dosegel 52 zadetkov. Od tega tri v sezoni 2007/08 za Maribor, dva pa v sezoni 2011/12 za Olimpijo.
"Maribor je bil prelomnica v moji karieri. Po Mariboru sem namreč odšel k beograjskemu Partizanu. Odlično sem sodeloval s trenerjem Milkom Djurovskim in športnim direktorjem Zlatkom Zahovićem. Maribor mi je kot klub dal veliko. Ponosen sem, da me je treniral Milko in da sem imel možnost z Zahovićem govoriti ne le o nogometu, ampak predvsem življenjskih stvareh. Odprl mi je oči in pomagal. Da, Maribor je pravi evropski klub," se rad spominja sezone 2007/08, po kateri se je odpravil v srbsko prestolnico in oblekel dres Partizana.
Tri leta pozneje ga je nogometna pot pripeljala v Ljubljano. Sprejel je ponudbo Olimpije, ki je takrat pod vodstvom predsednika Izeta Rastoderja želela zgraditi močno ekipo, ki bi bila konkurenčna Mariboru.
Še danes je v stiku s številnimi soigralci, s katerimi si je delil slačilnico Olimpije.
"V Ljubljani sem se imel zelo dobro. Ekipa mi je bila zelo všeč. Iz nje imam še danes od pet do šest prijateljev, s katerimi smo ostali klapa in se še vedno dobivamo. Žal mi je le, da nam ni uspelo česa osvojiti. Nekaj je manjkalo, škoda. Pa smo imeli pogosto poln stadion, predsednik nam je omogočil izjemne pogoje. Plače so bile redne. Vse, kar je obljubil, je tudi uresničil. Imeli smo vse, kar je potrebno za naslov, a je bil Maribor vendarle pred nami. Moram priznati, da zasluženo," se spominja sezone 2011/12, v kateri je "evropski" Maribor premočno osvojil naslov in zbral 85 točk. Kar 20 več od najbližjega zasledovalca iz Ljubljane.
Od srca bi privoščil "Zokiju" in "Halilu"
Trener Olimpije Albert Riera ima po prvi tretjini prvenstva pred najbližjim zasledovalcem Celjem (s tekmo več) pet točk prednosti, pred Koprom šest, pred Mariborom in Muro pa že 13.
Enajst let pozneje je na lestvici mogoče uzreti obratno sliko. Tokrat je v ospredju Olimpija, ki ima pred četrtouvrščenim Mariborom kar 13 točk prednosti. "Ne glede na zadnji visoki poraz Olimpije pri Bravu (1:6, op. p.) lahko rečem, da v Sloveniji že dolgo nisem spremljal ekipe, ki bi konstantno navduševala s tako dobrimi igrami. Dobro, lahko se spominjamo prvega derbija v Mariboru, ko je vratar Vidovšek pri 0:0 ubranil nekaj 'zicerjev' in reševal Olimpijo, kar je nato ekipi dalo stabilnost," je opozoril na začetek večnega derbija v Ljudskem vrtu, ki ga je Olimpija dobila z 2:0, a si je nekaj nevarnih priložnosti priigral tudi Maribor.
"Olimpija je resnično prvi favorit za naslov, čeprav ne bi nikoli odpisoval drugih. Tako Kopra, Mure, Celja kot tudi Maribora. Maribor je vedno Maribor, kar pa zadeva Koper, ki je bil blizu naslova že v prejšnji sezoni, bi mojima prijateljema Zokiju in Halilu (trener Kopra Zoran Zeljković in njegov pomočnik Denis Halilović, op. p.) od srca privoščil, da bi postala prvaka. Čeprav … Olimpijo odlikujeta stalnost igre in rezultatov ter kakovost na višji ravni. A nikoli ne veš. Ko so bili Celjani leta 2020 prvaki, so zaostajali že 13 točk za Mariborom. Ali pa Mura sezono pozneje, pa se je nato vse obrnilo," je prepričan, da bi bilo lahko v boju za prvaka v Sloveniji kljub otipljivi prednosti Olimpije še zanimivo in nepredvidljivo. Vendarle bodo klubi do konca odigrali še 24 krogov.
Šesti čut mu sporoča, da Maribor danes ne bo izgubil
Jasmin Handanović je kot vratar Maribora v Stožicah le enkrat prejel štiri zadetke. Pred 11 leti na večnem derbiju, ko je izgubil z 1:4. Danes bo stiskal pesti za vijolice, da zaostanek za Olimpijo znižajo na deset točk.
Star je 40 let. Je le nekaj mesecev starejši od trenerja Olimpije Alberta Riere in tega zelo spoštuje. Tudi sam se ukvarja s trenerskim poslom, za zdaj je osredotočen na mlajše kategorije. Dela v Radomljah, kjer vodi zasedbo do 17 let. V Radomlje se vozi vsak dan iz Celja, kjer tudi živi, danes pa se bo verjetno iz knežjega mesta podal v Stožice in si večni derbi ogledal v živo.
Kakšna je njegova napoved? "Maribor ne bo izgubil. Daj bog, da bi bilo čim več zadetkov. Da bi bilo na primer 4:4. Potem bi občinstvo uživalo. Da bi padlo čim več zadetkov in ne bi bilo poškodb. Rad bi, da danes zmaga nogomet," mu šesti čut sporoča, da Maribor zvečer v Stožicah ne bo izgubil, s tem pa bi lahko vijolice poskrbele, da se zaostanek 13 točk za Olimpijo ne bo povišal.
Na derbiju (4:1) se je med strelce za Olimpijo vpisal tudi Dare Vršič, ki je pred davnimi leti v slovenski izbrani vrsti sodeloval tudi z Josipom Iličićem, povratnikom v vrste NK Maribor.
Prepričan je, da je prihod Josipa Iličića, čeprav še nekaj časa ne bo mogel pomagati soigralcem na igrišču, zelo pomagal Mariboru. "Že njegova prisotnost na treningu, njegova profesionalnost, je Mariboru prinesla novo, višjo raven razmišljanja. Neko zmagovalno miselnost. Zato pričakujem dokaj enakovreden derbi, na katerem pa Maribor ne bo izgubil," je ponovil 40-letni Makedonec s slovenskim srcem, ki danes noče zamuditi največjega spektakla, kar jih lahko ponudi slovenski klubski nogomet. Ko bo stopil v Stožice, se bo zagotovo spomnil na prigode izpred 11 let, ko jo je kot napadalec zmajev zagodel Mariboru in poskrbel za eno najbolj znanih proslavljanj zadetkov v zgodovini večnih derbijev.
Preprečil mu je, da bi postal prvak, zdaj je njegov najboljši prijatelj
Ni manjkalo veliko, pa bi lahko Dragan Čadikovski leta 2003 kot napadalec Celja postal državni prvak.
Dragan Čadikovski je v prvi ligi odigral skoraj 200 tekem. Najljubša mu je tista, ki jo je odigral 26. septembra 2004 za Bežigradom. Takrat je bil napadalec Celja. Dosegel je dva zadetka, Olimpijo pa premagal s 4:1. Zmaje je sicer v vodstvo popeljal Sebastjan Cimirotić, a je nato sledil preobrat Celjanov, ki jih je vodil Dalmatinec Ivan Matković. Takrat sta bila njegova soigralca v Celju tudi Dare Vršič in Aleksander Šeliga, s katerima je igral tudi v Olimpiji. "To je bila moja najboljša tekma v prvi ligi, zelo sem ponosen na njo."
Kar pa zadeva tekme, ki so mu strle srce, nerad izpostavi tisto iz sezone 2002/03, ko je igral za Celje. Odločala je o naslovu prvaka, v prepolnem Ljudskem vrtu sta se na štajerskem derbiju pomerila Maribor in Celje. Ko je Mitja Brulc v 66. minuti popeljal goste v vodstvo, so se Celjani znašli pred vrati nebes, nasmihala se jim je lovorika. Mariborčanom je zmanjkovalo časa, znašli so se v godlji, nato pa so se vendarle rešili. Danijel Brezić je v 86. minuti po strelu z razdalje izenačil na 1:1, Damir Pekić pa pozneje poskrbel za sladko zmago Maribora. In novo državno zvezdico, pod katero se je podpisal Matjaž Kek.
Celjski strateg Marijan Pušnik je ostal brez vsega. "Vodili smo, na koncu pa ostali brez vsega. To je najbolj žalostna tekma, kar sem jih odigral. Najbolj žalosten trenutek v moji karieri. To sezono smo igrali neverjeten nogomet. Manjkala je le pika na i, da bi osvojili dvojno krono. A nekje je bilo očitno zapisano, da moramo biti drugi. Takšno je pač življenje."
Danijel Brezić spada med legendarne igralce 1. SNL. Tudi on se preizkuša v trenerskih vodah in sodeluje z Draganom Čadikovskim pri vodenju zasedbe Radomelj do 17 let.
Usoda je hotela, da je Celjanom takrat naslov preprečil Brezić, s katerim zdaj sodeluje v strokovnem vodstvu zasedbe Radomelj do 17 let. "Takrat nam je preprečil, da bi bili prvaki, potem pa sva tri, štiri leta igrala skupaj in postala najboljša prijatelja," je postregel še z eno zanimivostjo iz pestrega nogometnega sveta.
3