Večino svojega življenja od otroštva dalje ste preživeli v ZDA. Zakaj ste se nato preselili nazaj v Estonijo? Ste očarani nad severom?

Hvaležen sem za svojo izkušnjo bivanja v Ameriki. Še danes, kadar se vrnem tja, se počutim kot doma, ne nazadnje sem tam odrasel. Tam sem imel svoj prvi orkester, prvo službo. Toda vesel sem, da zdaj živim v Estoniji. In ja, lahko bi rekli, da sem očaran nad severom. Tudi zato sem svoj prvi album poimenoval Nordic Escapes. To ima zame več različnih pomenov. Po eni strani opisuje občutje, atmosfero glasbe. Po drugi strani pa gre za moj osebni pobeg, za mojo vrnitev domov na sever. To pomeni, da na mojem severu na ulici lahko govorim svoj materni jezik, estonščino. Tako selitev kot moja glasba sta moj osnovni poskus približevanja severu.

Progam, ki ga boste danes zvečer izvajali v Ljubljani, je posvečen labodom. Kakšen pomen imajo te ptice v severnjaški kulturi?

Naš program Nordijski labodi navdihujejo bitja neverjetne čistosti in lepote. Vse nordijske države jih imajo v taki ali drugačni obliki vtkane v svojo kulturo. Trenutna turneja koncertov v Italiji, Sloveniji, Nemčiji in na Poljskem ne le da označuje vrnitev orkestra k nastopom v živo, temveč tudi prikazuje našo najnovejšo transformacijo klasičnih koncertov. Orkester je oblečen pol v belo, pol v črno, tako da s svojim gibanjem prikazuje ples belih labodov na temni vodi. To ustvari multisenzorično izkušnjo, ki poslušalca odpelje na razburljivo severno pustolovščino.

Filharmonični orkester Baltskega morja je znan tudi po tem, da koncerte odigra na pamet, brez spremljanja partiture. Prav to glasbenikom omogoči svobodo gibanja, kajne?

Izvajanje po spominu je postalo nujen del naših koncertov in prav to oblikuje našo koncertno izkušnjo. Odsotnost notnih stojal na oder prinese posebno vzdušje in glasbeniki se med igranjem lahko gibljejo, kakor želijo. Prav tako niso razporejeni v klasični orkestrski formi. Ko združimo izvajanje po spominu in vizualizacijo, za katero poskrbijo glasbeniki, ustvarjamo pomemben premik koncerte paradigme, tako za glasbenike kot za publiko.

Je namen Filharmoničnega orkestra Baltskega morja spreminjati oziroma celo kršiti pravila klasičnega koncertiranja?

V resnici gradimo nov orkestralni model. Kot orkester se moramo vprašati, zakaj smo na odru. Menim da smo zato, da smo ustvarjalni, navdihujemo in smo inovativni. Toda ne morete biti inovativni, ne da bi tvegali. Vse, kar delamo s Filharmoničnim orkestrom Baltskega morja, je ustvarjalni preskok. Kdo bi temu lahko rekel »kršenje pravil« klasičnega koncertiranja, upamo pa, da s svojim delom navdihujemo druge.

V nekem intervjuju ste dejali, da je »vsak orkester mikrokozmos družbe v obliki nehierarhičnega modela avtoritete«. Toda kakšen je odsev trenutne družbe v vašem orkestru?

Filharmonični orkester Baltskega morja je skupnost glasbenikov iz desetih nordijskih držav in briše zemljepisne ter zgodovinske meje. Postali smo gibanje, ki spaja ljudi. Ponotranjamo vso inovativnost in progresivnost nordijskih držav ter stremimo k viziji tega, kakšen naj bo orkester 21. stoletja. Tako v smislu podajanja glasbe kot povezovanja ljudi. Orkester je živo bitje z brezmejno energijo in navdušenjem nad novim, zato je že sam po sebi avantura.

Izhajate iz glasbene družine. Toda vaš oče Neeme Järvi in brat Paavo Järvi sta v primerjavi z vami bolj tradicionalna dirigenta. Ali ste enfant terrible, poredni deček svoje družine?

Seveda. (Smeh.)