INTERVJU: IRENA JOVEVA

»Slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU«

Simon Rosc
1. 10. 2022, 22.30
Deli članek:

Marsikdo se je spomni s televizije. Nekdanja novinarka, ki pa je na zadnjih evropskih volitvah vstopila v politiko in postala evropska poslanka. Irena Joveva v Bruslju glasno zastopa glas Slovenk in Slovencev. Lahko rečemo, da kar dobesedno, saj opozarja na diskriminacijo slovenskega jezika in njegovo pravično zastopanost znotraj Evropske unije, kjer je eden od 24 uradnih jezikov. Pred kratkim je velike digitalne platforme pozvala, naj svoje vsebine ponudijo tudi v slovenščini. A se ne bo ustavila pri tem, v rokah ima še nekaj vzvodov moči. Z Jovevo smo odprli tudi nekaj drugih perečih in aktualnih tem. Spregovorili smo o dogajanju na RTV Slovenija, o protestih, ki se oziroma se bodo te dni zgodili v Ljubljani, kot mamo pa smo jo povprašali o splavu, navsezadnje je to grenko izkušnjo doživela tudi sama.

osebni arhiv
Irena Joveva

Pred kratkim ste na vodstva digitalnih platform Amazon Prime, Disney+ in Netflix naslovili poziv, naj svoje storitve in vsebine ponudijo tudi v slovenskem jeziku. Kaj je bil glavni povod za to dejanje?

Razmišljala sem, zakaj se o tem tako malo govori in ali je res tako zelo težko ali drago to urediti. Ne bi smelo biti, to so ogromna podjetja z enormnimi dobički. In potem pride na slovenski trg še eno v vrsti teh podjetij, oglašuje seveda v slovenskem jeziku, tudi sodeluje s Slovenkami in Slovenci za oglaševanje, nato pa ob napovedi razširitve svojih vsebin na deset novih jezikov predstavnik tega podjetja izrecno reče, da slovenščine ne bo zraven. Zakaj že? Preprosto se mi ne zdi pravično, da je slovenski jezik v digitalnem svetu zapostavljen.

Poudariti želim, da gre tu za vse tiste, ki so lahko del tega digitalnega sveta samo s slovenščino. Gre za tiste, ki se z digitalnimi platformami tudi izobražujejo, vzgajajo svoje otroke, skrbijo za njihovo socializacijo. Navsezadnje gre za vsakogar, ki je gluh ali naglušen, tudi slep ali slaboviden. Gre za starejše, ki niso zdaj kar vsi vešči tujih jezikov. Kar želim povedati, je to, da ni težava v tem, da te platforme obstajajo in da mi te izdelke lahko uporabljamo, težava je v tem, da ni možnosti izbire, pri čemer je za marsikoga edina izbira materni jezik. Če se to ne upošteva, je to diskriminacija.

Velike svetovne korporacije manjše trge sicer velikokrat zapostavljajo, saj ti ne prinašajo večjih ekonomskih koristi. Kako velik problem je to za manjše države? Ima Evropski parlament sploh kakšne ustrezne vzvode, da lahko podjetja prisili k enakopravni obravnavi vseh?

Mislim, da moramo spremeniti razmišljanje in delovanje ter reči, da to mora postati velik problem za svetovne korporacije. Na skupnem trgu EU ne sme biti pomembno, kdo je večji in kdo manjši ali koliko ljudi govori kateri jezik. Slovenija je ena od 27 držav članic EU, slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU.

V Evropskem parlamentu sem del poslanske skupine Renew Europe, v kateri se glasno zavzemam tudi za enakopravnost. Obstaja denimo resolucija o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi s pozivom Evropski komisiji, naj stori več na področju večjezičnega enotnega digitalnega trga, jezikovne raznolikosti v EU in ozaveščanja podjetij o prednostih digitalnih storitev v več jezikih. Je pa naš vzvod v parlamentu žal omejen na pritisk na komisijo, da predlaga zakone ali jih izvršuje. Druga možnost v tem primeru je javni pritisk na podjetja, ki praviloma nočejo biti postavljena v središče pozornosti zaradi svojih diskriminatornih praks. Če odziva na moj poziv ne bo, lahko prek svoje skupine Renew Europe organiziram zaslišanje na odboru, v skrajni sili pa predlagam komisiji regulacijo ali dopolnitve obstoječe zakonodaje, da bi to postalo pravno zavezujoče.

V pismu ste med drugim zapisali, da je večjezičnost ena od temeljnih vrednot EU. Kako pomembno je, da se v vse bolj globaliziranem svetu zagotovita tudi vidnost in uporaba slovenščine na digitalnih platformah

Zelo, in to ravno zaradi tega, kar ste izpostavili – vse bolj globaliziranega sveta. Jezik je živa stvar, ki se mora uporabljati. S prevajanjem, poskušanjem in branjem ga ohranjamo ter nadgrajujemo, medtem pa se ogromno izgublja v poplavi tujk, izdelkov, storitev, ki vrednote večjezičnosti ne upoštevajo. Za uporabo slovenščine na platformah gre predvsem za Slovenijo. Navade gledalk in gledalcev se spreminjajo, s televizije se selijo na digitalno ponudbo. Na slovenskih televizijskih kanalih smo vedno imeli slovenske podnapise in v tem prehodu slovenščina pač ne sme ostati prikrajšana.

Primož Lavre
Evropska poslanka Irena Joveva

Ali menite, da bodo vaše prošnje za večjo dostopnost storitev in vsebin v slovenščini na digitalnih platformah dosegle svoj namen?

Če bi menila, da ne morem ničesar premakniti, potem niti ne bi pošiljala teh pisem. Že sam odziv javnosti, ki je bil res velik in stoodstotno pozitiven, mi je dal vedeti, da sem storila prav. Od podjetij sta mi že odgovorili dve, sestanki z njima bodo sledili v kratkem. To pove marsikaj, čeprav se zavedam, da bo po vsej verjetnosti potrebnega še več pritiska, in to ne samo z moje strani, toda na to sem pripravljena oziroma se pripravljam skupaj z ekipo. Pismo je bilo le prvi korak. Tu so še javni nagovori v plenarni dvorani Evropskega parlamenta, vprašanja in predlogi Evropski komisiji, širša iniciativa s kolegicami in kolegi iz drugih držav, že omenjeno javno zaslišanje na odboru za kulturo … Navsezadnje slovenščina ni edina, ki je prikrajšana, prav tako to ni edini problem, ki ga te platforme imajo.

Kot poslanka v Evropskem parlamentu ste tudi članica odbora za kulturo in izobraževanje. Kaj na področju večjezičnosti in kulturne raznolikosti počne Evropski parlament? Menite, da je za jezikovno raznolikost v EU dobro poskrbljeno?

Drži, to je odbor, v katerem sem res zelo aktivna. Precej se ukvarjamo z jeziki in kulturno raznolikostjo, praktično vsakič in vedno. Med drugim smo odgovorni za dva še kako pomembna programa, Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Slednji mi je še posebej blizu, ker sem bila zanj pristojna kot poročevalka v imenu skupine Renew Europe. Potem je tu še Ustvarjalna Evropa, ki med drugim omogoča sredstva za prevode literature, predvsem iz jezikov z manj govorci. Že brez teh programov, ki vključujejo znatna finančna sredstva, bi bila Evropa manj odprta in povezana, posledično »manj jezična«.

Kako komentirate dejanje vašega kolega, evropskega poslanca Matjaža Nemca, ki je Evropski parlament pozval, da televizijo Nova24TV umakne iz programov parlamenta?

Tudi jaz sem podpisnica tega poziva, s čimer najbrž pojasnim vse. Po večini so ponujeni televizijski programi v parlamentu programi nacionalnih televizij in najbolj gledani ter pomembni komercialni TV-programi. Ne vidim razloga in upravičenosti, da je poleg naše javne radiotelevizije Nova24TV edini dosegljiv televizijski medij iz Slovenije. Zakaj ravno Nova24TV? Če začnem naštevati, zakaj ne, nama bo verjetno zmanjkalo časa za vsa ostala vprašanja.

Kako gledate na dogajanje na RTV Slovenija?

To, kar se dogaja tam, je žalostno in kaže vse razsežnosti političnega kadrovanja ter vpletanja v neodvisnost novinarskega dela. Javni servis nam razpada pred očmi, nižajo se standardi novinarskega poročanja, zaradi poglobljenega in kritičnega poročanja pa s sporedov izginjajo oddaje ali celo novinarji. Gre pa prav za to. Cilj je uničenje. Podobno kot pred tem STA in tudi še kakšne druge pomembne institucije v državi. Žal je RTV očitno postala zadnja postojanka iliberalnih političnih kadrov Janeza Janše. Vsi ti njihovi diskurzi, na primer o levih in desnih, so umetno ustvarjeni. Politično nastavljeno vodstvo poskuša diskreditirati zaposlene tako, da jim očita tisto, kar so v bistvu oni sami. Primer: govorijo o pluralizmu, v bistvu pa so oni tisti, ki hočejo vpeljati enoumje in propagando. Enako se je že zgodilo na Madžarskem in Poljskem. Novinarke in novinarji RTV so bili vedno profesionalni in ljudje si upravičeno želijo, da tako ostane. Upam samo, da bo od našega javnega servisa še kaj ostalo, dokler se to sistemsko ne uredi in utrdi – ne le s prizadevanji aktualne vlade in premierja Roberta Goloba, temveč tudi na ravni EU z aktom o svobodi medijev.

Primož Lavre
Irena Joveva

V torek je v Ljubljani potekal protest proti trenutni vladi in za zaščito otrok. Nanj vabi tudi stranka SDS. Če za začetek pustimo ob strani vsebino protesta … Kako gledate na dejstvo, da k protestu poziva politična stranka?

Protesti so ustavno zagotovljena pravica, pravica vsake posameznice in posameznika do mirnega izražanja svoje volje. Kot take jih seveda podpiram in sprejemam. Samo v obdobju prejšnje vlade smo bila lahko priča precej aktivni civilni družbi, ki je to pravico – ob vseh napadih na medije, civilno družbo, javne institucije, sodstvo in druge organe – izvajala, zahtevala je politično odgovornost vladajočih. Aktivna civilna družba je odraz zdrave demokracije.

Pozivi strank k mirnim in konstruktivnim zborovanjem, ki lahko prinesejo realne predloge in rešitve za boljše življenje družbe, so po mojem mnenju legitimni. Enako velja za smiselnost k pozivanju k protestom: smiselni so, ko gre za nek boj v dobro ljudi in njihovih, predvsem temeljnih človekovih pravic, ki so denimo v nekem trenutku resno ogrožene. In če smo že pri smiselnosti … upoštevam vaš predlog in puščam ob strani vsebino omenjenega nedavnega protesta.

Protest bo potekal, ker po njihovih besedah »nameravajo v vrtce in šole uvesti prevzgojni program LGBTQA+, kar vključuje tudi spreminjanje spola in spolne usmerjenosti pri otrocih«. Kaj bi jim vi odgovorili?

Res me zanima, kje so videli te »prevzgojne programe« in kje prebrali te načrte. Naj mi jih pokažejo, prosim. Veste, populisti vedno odpirajo te teme za vzburjanje čustev volivk in volivcev, v resnici pa nikoli ne gre za odvzem pravic komurkoli, temveč zgolj za odpravo diskriminacije.

Kar zadeva pravice skupnosti LGBTQI+, naj omenim, da je Evropski parlament lani EU razglasil kot »LGBTQI+ Freedom Zone«, kar pomeni, da imajo pravico uživati svobodo življenja in javnega izkazovanja spolne usmerjenosti in spolne identitete brez strahu pred nestrpnostjo, diskriminacijo ali preganjanjem. Organi na vseh ravneh upravljanja po vsej EU pa bi morali ščititi in spodbujati enakost in temeljne pravice vseh. Vseh.Posebno pozornost skupnosti LGBTIQ+ namenjamo tudi v skupini Renew Europe. Med drugim si želimo priznavanja in razširitve pravic »mavričnih družin« v vseh državah članicah, prepoved prisilnih konverzijskih terapij in odpravo diskriminacije. Preprosto povedano: smo za enako obravnavanje ljudi.

V začetku oktobra bo potekal še Pohod za življenje, katerega namen je doseči prepoved splava. Tudi vi ste mama, kakšno je vaše mnenje o tovrstnih namerah?

Sem mama, a sem pred tem imela dva splava. Spontana. Sploh si ne predstavljam, da bi morala donositi, ali prvič ali drugič, ker z gotovostjo lahko trdim, da otroci ne bi preživeli oziroma bi imeli hude možganske okvare. Še manj si predstavljam, da bi mi država prepovedala storiti splav; v kateremkoli primeru. Osebno torej še vedno – če ne celo še bolj – ne razumem teh želja po vračanju v srednji vek. No, očitno jih ne razume večina v Evropskem parlamentu, saj smo zaradi dogajanja v ZDA v zvezi s tem pred kratkim sprejeli poziv, da naj se pravica do splava vključi v Listino EU o temeljnih pravicah.

osebni arhiv
Irena Joveva

Organizatorji so shodu nadeli slogan Enakopravnost se začne pred rojstvom. Ampak zdi se, da so ti organizatorji za enakopravnost samo takrat, ko govorimo o načelih, ki so sprejemljiva za njih. Tudi predsedniški kandidat NSi Janez Cigler Kralj je v enem zadnjih intervjujev dejal, da se na podlagi svojih vrednot Parade ponosa ne bi udeležil. Vaš komentar?

Da, se strinjam s tem, kar ste dejali. Nekateri politiki imajo radi enakopravnost po meri. Škoda, pa ravno podpora Paradi ponosa bi bila lep primer, kjer bi lahko dokazali resnično podporo enakopravnosti vseh ljudi in tej vrednoti. Mimogrede, nekateri pogosto kar enačijo neka svoja stališča z vrednotami. Vrednota je, da ima otrok ljubeče in skrbne starše. Pika.

Ali je po vašem mnenju takšna oseba lahko potem predsednik vseh državljank in državljanov?

Predsednik republike mora delovati tako, da presega predsodke, ne pa da jih podpihuje.

Nam zaupate, komu boste na predsedniških volitvah dali svoj glas ali pa vsaj komu zagotovo ne in zakaj?

Zagotovo ga ne bom dala neodvisnemu kandidatu, ki je marsikaj, toda to pač ni. V stranki, ki ga podpira, so namreč zelo odvisni, in to od enega človeka. Prav tako moj glas ne bo šel kandidatu, ki je v kampanji samo zato, da pomaga nabirati glasove tem odvisnim neodvisnim. Svoj glas bom dala osebi, s katero imam dobre izkušnje sodelovanja in za katero vem, da bo s svojim znanjem, preudarnostjo in socialnim čutom odličen predsednik vseh državljank in državljanov.