Dopolnilno zavarovanje že leta kamen spotike politike

Dušan Keber, Dorjan Marušič, Tomaž Gantar in Alenka Trop Skaza - so ministri za zdravje, ki so želeli ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je to poskušal prvi in skušal denar prenesti v skupno blagajno. Zakaj? Po njegovo je dopolnilno zavarovanje nepravično, a začne se že pri obveznem zavarovanju, torej pri zdravstvenem prispevku. "Zato, ker je izključen iz davčne osnove za dohodnino, najbogatejši plačujejo polovico manj v odstotku kot pa najrevnejši." Dopolnilno zavarovanje je še hujše, to poteka v obliki enakih premij za vse. "Tiste najbogatejše z 10-krat večjo plačo prizadene 10-krat manj kot tiste z najnižjo plačo. Ko seštejemo oboje skupaj, se pokaže, da v naši državi najbolj premožni plačujejo trikrat krat manj v odstotku kot tisti najrevnejši," ocenjuje Keber. 

In zakaj njemu ni uspelo? "Blokiran sem bil s strani finančnega ministra. Takrat so posegli tudi zunanji vplivi - Svetovna banka. V vsakem primeru smo državljane šele seznanjali z nepravičnostjo dopolnilnega zavarovanja. Razumem, zakaj marsikdo ni razumel, da je krivično, ker so ga drugi tako hvalili."

Zakaj nobeni vladi doslej ni uspelo ukiniti dopolnilnega zavarovanja? 

"Gre za vpliv lobijev, lobistične, koruptivne vplive na politiko, na ministre, na poslance. Obljube, ki jih dajejo in jih je dalo več zaporednih vlad pred volitvami, se zaradi tega v času njihovega vladanja raztopijo, jih ni nikjer več in seveda to pomeni izdajo volivcev," pravi Keber. V 20-letih, kar si jemlje Keber za svojo glavno zaslugo, se je mišljenje ljudi spremenilo, danes velika večina državljanov razume, da je dopolnilno zavarovanje krivično. 

Spopad z dopolnim zavarovanjem je napovedala tudi sedanja vlada Roberta Goloba. V koalicijski pogodbi so navedli, da nameravajo "do konca leta 2024 pripraviti celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja." Bosta vlada in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan držala obljubo o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja? Keber je, sodeč po ministrovih izjavah, prepričan, da tega ne bo storil. "Upam, da se motim. To bo v direktnem nasprotju, kar je obljubljal predsednik vlade volivcem. To gre za izdajo volivcev." 

Minister Bešič Loredan je na novinarski konferenci pretekli teden obljubo vnovič potrdil. "Zaveza iz koalicijske pogodbe ostaja jasna: ukinitev dopolnilnega zavarovanja do leta 2024. To zavezo bomo izpolnili, takoj ko bo strateški svet opravil svojo nalogo, ko dobimo smernice in ko vidimo, na kakšen način lahko ta sredstva nadomestimo. O tem se bomo odločali spomladi."

Dopolnilno krije 20 odstotkov pri bolezni ali poškodbi na delu in 30 odstotkov izven dela

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje zagotavlja kritje stroškov razlike do polne cene zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti. K dopolnilnemu zavarovanju so zavezane samo odrasle osebe, niso pa otroci do 15. leta in socialno ogroženi, ki jim doplačila krije proračun. 

Dopolnilno zavarovanje krije 20 odstotkov vrednosti storitve v primeru bolezni ali poškodbe pri delu in 30 odstotkov, če gre za poškodbo izven dela. Poglejmo konkretno: Polna vrednost bolnišničnega posega na kolenu znaša od 1.840 do 10.529  evrov. Cena je odvisna od zahtevnosti. Če nimamo dopolnilnega zavarovanja, bomo v primeru poškodbe na delu plačali med 368 in 2106 evri, izven dela pa med 552 in 3159.

Osebe brez dopolnilnega zavarovanja, takšnih je okoli 75.000, so najpogosteje iz najranljivejših družbenih skupin. Ti posamezniki imajo največkrat urejeno obvezno zavarovanje, tako Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, vendar pa zaradi neurejenega dopolnilnega v praksi dejansko nimajo dostopa do zdravstvenega varstva.

Kaj krije obvezno zavarovanje?

Lani je bilo v obveznem zdravstvenem zavarovanju 2.100.402 oseb. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) glede na vse stroške zdravstvenih storitev obvezno zavarovanje v povprečju krije 85 odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, 15 odstotkov pa dopolnilno oz. oseba sama, če dopolnilnega nima. Nekatere storitve pa ZZZS plača tudi 100-odstotno, kot so obvezna cepljenja, nosečnost, maligna obolenja ... 

Tudi nujne prevoze obvezno zavarovanje krije v celoti. Drugače je pri nenujnih prevozih, te obvezno zavarovanje krije 10 odstotno. Izjema so otroci, prevozi onkoloških bolnikov in drugi, njim obvezno zavarovanje krije tudi nenujni prevoz v celoti.

Dobiček brez truda?

Tri zavarovalnice - Vzajemna, Generali in Triglav, Zdravstvena zavarovalnica - ponujajo dopolnilno zavarovanje. Mesečni strošek, ki ga mora vsak, ki ima sklenjeno to zavarovanje, plačati, se med zavarovalnicami bistveno ne razlikuje - dobrih 34 evrov plačamo pri Generali in Vzajemni, dobrih 35 evrov pri Triglavu.  

Kot pravi Keber, se v dopolnilnem zavarovanju ustvarjajo dobički, ki jih zavarovalnice namesto v zdravstvene storitve usmerjajo v nabavo nepremičnin. "In v teh nepremičninah bodo zaposlovale zdravnike iz javnega sektorja, ki bodo kot tako imenovane dvoživke opravljali storitve. Te storitve si bodo lahko privoščili tisti, ki bodo kupili dodatna zavarovanja in tako preskakovali čakalne vrste v javnem sistemu. To je tako grozljivo perverzno, da se mi zdi nesprejemljivo, da vlade, tudi prejšnje, tega ne prepoznajo. Ali je to dokaz njihove popolne ravnodušnosti do tega, kaj se dogaja z državljani, ali pa je to odraz popolnega neznanja in nerazumevanja zdravstvenega sistema." Kot poudarijo v Vzajemni, nakupe zdravstvenih centrov ne financirajo z dopolnilnim zavarovanjem, ampak z drugimi zavarovanji. 

Z dopolnilnim zavarovanjem, tako upokojena zdravnica Mateja Kožuh Novak, denar iz zdravstva uhaja. "Zato je nesmiselno, da ga obdržimo. Prebivalci bomo plačali enako, kot plačujemo sedaj, samo šlo bo v eno blagajno. Eno blagajno je lažje nadzirati, zlasti, če je javna."

Po besedah Aleksandra Jusa, pomočnika direktorja za zdravstveno nego v ZD Maribor, bi v ospredju morala biti korist zavarovancev. "Torej tistega, za kar se zavarujemo, to je koriščenje zdravstvenih storitev in ne dobiček, hkrati pa seveda tudi ustrezno plačilo zdravstvenih storitev tistim, ki le-te izvajajo in so v tem trenutku premalo ovrednotene."

Več kot 70 milijonov evrov ostalo na računih zavarovalnic

V letu 2021 so zavarovalnice zbrale dobrih 600 milijonov evrov premij iz dopolnilnega zavarovanja. Nekaj več kot 40 odstotkov je ponavadi namenjeno za zdravila.

Lani je na računih zavarovalnic ostalo 70 milijonov evrov iz dopolnilnega zavarovanja. Ta razlika je bila lani in predlani neprimerljivo višja od preteklih let, saj se zaradi epidemije javne zdravstvene storitve niso izvajale oziroma so se izvajale omejeno, pravijo v Slovenskem zavarovalnem združenju. "Zavarovalnice so te presežke zadržale v obliki ustreznih rezervacij za namen odpravljanja čakalnih dob (trenutno na podlagi zakona PKP5)," pojasnjuje Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.

"Videli smo v času epidemije, da so zavarovalnice stopile nasproti, ko je država določila, da morajo določen delež nameniti za skrajševanje čakalnih vrst. Seveda so šle zavarovalnice v tej smeri, ampak država ni bila učinkovita v sami operativni fazi, kako zagnati programe skrajševanja," pravi Bruno Nikolić, predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo. Kakšni so načrti glede neporabljenega denarja? "Iščemo način, da se v interventnem zakonu 74 milijonov evrov, ki so na računih dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic iz leta 2020 in 2021, porabijo za storitve, ki bodo namenjene v letu 2022 in 2023," je pojasnila Bešič Loredan. 

Zaradi 'presežkov' so v Vzajemni decembra med drugim enkratno znižali premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - premija je bila nižja za 22,5 evra, kar je za Vzajemno predstavljalo približno 17 milijonov evrov nižje prihodke do konca leta 2021. 

Dopolnilno zavarovanje odpravlja neposredna plačila v zdravstvu

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni temeljna težava našega zdravstvenega sistema, pravi Bruno Nikolić. "Strukturirano je na način, da odpravlja neposredna plačila v zdravstvo, kar je super, zaradi tega, ker ravno ta način financiranja najbolj prizadene paciente. Seveda je pa drugo vprašanje, kako je potem to zdravstveno zavarovanje regulirano. Imamo Francoze, ki imajo enak zdravstveni sistem, enako dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se zmeraj uvrščajo v sam vrh svetovnih zdravstvenih sistemov. Imajo pa malce drugačno strukturo tega zavarovanja, kot ga imamo mi." Samoplačništvo pa je najbolj regresiven sistem financiranja, kar pomeni, da ni prijazen sami dostopnosti, dodaja Nikolić.

Profesorica na Ekonomski fakulteti Petra Došenovič Bonča pravi, da je pojem nepravično že prav zlorabljen v razpravah o zdravstvu. Pri presoji prostovoljnega zavarovanja pozabljamo, da je temeljna naloga zdravstvenega zavarovanja prav zagotavljanje solidarnosti glede na zdravstveno stanje med zavarovanci. Kaj to pomeni? "Vplačanih premij ne dobimo povrnjenih, če ne zbolimo, saj se je zbrani denar potrošil za tiste, ki so zboleli. Da moški in ženske ter stari in mladi prispevamo enako, ne glede na to, da povzročamo različne stroške." Edini element solidarnosti, ki ni uresničen pri našem dopolnilnem zavarovanju, je torej dohodkovna solidarnost. Argument proti dopolnilnemu zavarovanju torej ne more biti njegova nepravičnost, meni Došenovič Bonča. 

Visoki stroški delovanja zavarovalnic?

Pogosto slišimo očitke, da so zavarovalnice stroškovno neučinkovite. Primerja se jih tudi z ZZZS-jem. V Vzajemni vidijo to primerjavo kot strokovno neprimerno. "Zavarovalnica si mora svoja dolgoročna tveganja in izgube pokrivati sama, pri ZZZS kot javnem zavodu pa vskoči proračun ali pa politika bremena prenese na dopolnilno zavarovanje, kar se je v preteklosti nenehno dogajalo." Tudi v zavarovalnici Generali se s temi očitki ne strinjajo, saj je delovanje zavarovalnic strogo regulirano. "Zavarovalnice morajo obravnavati in kontrolirati izplačilo škod pri vsakem zavarovancu posebej, ZZZS pa deluje kot javni zavod za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, izvajalcev zdravstvenih storitev v javnem sistemu je bistveno manj kot vseh zavarovancev." 

Kako na ukinitev dopolnilnega gledajo v treh zavarovalnicah, ki ga ponujajo? 

Največja ponudnica dopolnilnih zavarovanj je Vzajemna, ki je v lasti zavarovancev. Med zavarovalnicami ima sicer največji tržni delež Skupina Triglav. V Zavarovalnici Triglav, kjer dopolnilno ponuja hčerinska družba Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, pravijo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je zdravstveno varstvo, izjemno premišljeni. "Z zdravstvenimi zavarovanji se namreč zmanjšujejo finančna tveganja posameznikov in njihovih družin, ko pride do izgube zdravja, saj zagotavljajo ustrezno finančno podporo ter pravočasen dostop do potrebnih zdravstvenih storitev."

Po besedah Maje Krumberger se lahko kakovostno pogovarjamo o strukturi financiranja šele, ko bomo ustrezno organizirali zdravstvo. "In šele nato oceno po potrebah financiranja (dolgoročne potrebe, ki upoštevajo izhodiščno stanje, demografska gibanja kot tudi medicinsko inflacijo). Zelo pomembno je tudi vprašanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe, Slovenija trenutno iz zdravstvenih sredstev za to namenja bistveno manj sredstev (cca. 10 odstotkov), kot je to povprečje v EU (več kot 16 odstotkov)."

Dopolnilno se je že večkrat izkazalo za stabilen vir financiranja, pri katerem je tudi v času gospodarskih kriz zagotovljeno proticiklično delovanje, zagovarjajo v Vzajemni. V Generali menijo, da bi bilo treba sedanji sistem financiranja zdravstva bistveno nadgraditi. "Kljub pomembnemu deležu pri financiranju mreže javne zdravstvene službe zavarovalnice ne moremo vplivati na njeno učinkovitost in racionalnost. Prepričani smo, da bo treba tudi v prihodnje del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirati z zavarovalnimi premijami."

Dopolnilno že leta kamen spotike politike

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno zaradi potrebe po dodatnem denarju v zdravstvu. V začetku je obvezno in dopolnilno sodilo pod ZZZS. Kasneje je ZZZS ustanovil Vzajemno, na katero je prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Nato sta se za zbiranje prostovoljnih zavarovanj odločili še zavarovalnici Adriatic Slovenica - danes združena z Generali - in Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.

In zakaj je dopolnilno zavarovanje še vedno kamen spotike? Kamen spotike v bistvu ni dopolnilno zavarovanje, ampak doplačila, pravi Petra Došenovič Bonča. "Če ukinemo samo dopolnilno zavarovanje, doplačil pa ne, potem bomo morali plačevati doplačila iz žepa. To pa bi bilo nepravično! Zakaj pa ne ukinemo doplačil? Ker ta že krepko presegajo pol milijarde evrov. Če jih ukinemo, imamo samo dve možnosti. Prva je, da za ta znesek zmanjšamo vrednost zdravstvene košarice, ki se zagotavlja v javnem zdravstvu. Druga pa je, da ta izpad nadomestimo. Kako? Iz proračuna glede na proračunski deficit in javni dolg težko. S prispevki, ki bi povečali stroške dela, tudi težko brez izrazitega poslabšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva." 

Pri obljubah o povečevanju prispevne stopnje za zdravstvo morajo politiki paziti tudi na svoje že dane obljube za financiranje dolgotrajne oskrbe. Lahko bi uvedli nadomestilo za zdravstvo, ki bi ga ljudje plačevali iz svojih razpoložljivih dohodkov. Obstaja pa še možnost, da izpad zbranega denarja iz naslova doplačil nadomestimo z uvedbo dodatne zdravstvene košarice, ki bi lahko bila predmet obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja, dodaja Došenovič Bonča.