promet
Sreda, 8. 6. 2022, 7.21
2 meseca, 1 teden
Zakaj vprežemo sto konjev, da pridemo do najbližje trgovine?
Slovenci se po opravkih, v službo in šolo, na prostočasne aktivnosti in obiske najraje odpravimo z avtomobilom, čeprav imamo na voljo kolo, električni skiro ali javni prevoz, veliko poti pa bi lahko opravili tudi peš.
Manj kot kilometer z avtomobilom
Samo iz okolice Ljubljane dnevno opravimo skoraj 350 tisoč potovanj, skupaj pa v enem letu prevozimo 12 milijard kilometrov. Le slabih devet odstotkov poti opravimo s sredstvi javnega potniškega prometa, več kot 50 odstotkov vsakodnevnih poti z avtomobilom je krajših od dveh kilometrov. Tudi 19 odstotkov poti, ki so krajše od enega kilometra, opravimo z avtomobilom.
Takšna uporaba avtomobila za vsakdanje poti prinaša številne negativne učinke za posameznike in družbo, pa tudi za okolje in prostor. Načeloma velja, da je najdaljša razdalja, ki bi jo povprečen odrasli še lahko opravil aktivno, na primer s kolesom, od pet do deset kilometrov.
Največji delež, približno 30 odstotkov vseh evropskih izpustov ogljikovega dioksida, prispeva prav promet. Kar 70 odstotkov teh emisij je posledica cestnega prometa, ki v zadnjih desetletjih še narašča, in sicer zaradi pretežne uporabe osebnih avtomobilov, kar kaže na to, da se premalo zavedamo pomembnosti aktivnih potovanj.
Z uporabo alternativnih oblik mobilnosti, med katere spadajo tudi hoja, kolesarjenje in javni potniški promet, prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti. Aktivna mobilnost je namreč idealna rešitev za premagovanje razdalj do pet kilometrov.
Za manj kot dva je avto doma
Inštitut za politike prostora (IPOp) je zato zasnoval kampanjo, imenovano Manj kot dva (Za manj kot dva je avto doma!), s katero želijo ozavestiti prebivalce, da bi izmerili razdalje svojih vsakdanjih poti in jih opravili aktivno – peš ali s kolesom.
V mestih bolj aktivno mobilni kot na vasi
Kot so ugotovili v raziskavi Zakaj ljudje potujejo tako, kot potujejo?, v Sloveniji preveč uporabljamo avtomobil, delež aktivne mobilnosti pa je na podeželju manjši kot v urbanih okoljih.
Raziskave na ravni Slovenije kažejo, da ljudje največkrat uporabljajo avtomobil za vsakdanje, ponavljajoče se poti (v službo, šolo, vrtec, po opravkih, na rekreacijo), in sicer ne glede na razdaljo. Na krajše poti se odpravljamo zaradi prostočasnih dejavnosti, športnih aktivnosti in študentskega dela, na poti, daljše od deset kilometrov, pa se večinoma odpravljamo na obisk družine in sorodnikov, na delo ali po službenih opravkih.
CARE4CLIMATE nagrajuje: Preverite svoje znanje
Sodelujte v poučnem kvizu in se potegujte za praktične nagrade, ki jih podarja ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Človekova dejavnost obremenjuje okolje, gradnja pa prispeva kar 40 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje. Trajnostna gradnja je eno od področij, ki jih moramo upoštevati tudi posamezniki, če želimo prispevati k zmanjšanju učinka toplogrednih plinov na naše podnebje. Preizkusite svoje znanje o različnih vidikih učinkovite rabe energije.
Avtomobil kot najudobnejši način prevoza
Med razlogi, zakaj se ljudje večinoma odločajo za avtomobil, anketiranci raziskave Zakaj Slovenci potujemo, kot potujemo? največkrat navajajo udobje in moč navade. Velik delež anketiranih se odloči za avtomobil, kadar imajo prtljago ali ker spotoma uredijo še druge opravke. Večini se zdi za hojo ali vožnjo s kolesom predaleč ali preveč zamudno.
Več kot 90 odstotkov vprašanih, ki za vsakdanje poti najpogosteje uporabljajo avtomobil, ga uporablja, kadar je slabo vreme ali pa ker je to najhitrejši način prevoza.
Zdi se jim, da je vožnja z avtomobilom najbolj zanesljiva, saj druge oblike mobilnosti ne bi zagotavljale pravočasnosti, kar odraža predvsem slabe infrastrukturne rešitve, ki so v preteklosti postavljale avtomobil na prvo mesto. Po mnenju predstavnikov Inštituta za politike prostora je ta razlog glede na vlaganja v kolesarsko infrastrukturo v večini slovenskih občin v zadnjih letih nekoliko presenetljiv. Pohvalno je, da je v prihodnje predvidena gradnja več sto kilometrov novih kolesarskih in peš povezav, vendar se bo to na potovalnih navadah poznalo šele v prihodnjih letih. Za kolo bi se odločali tudi, če bi bil promet na poti manj nevaren in če ne bi bili odvisni od vremena.
"Imam avtomobil, zakaj bi hodil peš?"
Skoraj tretjina vprašanih je odgovorila, da se za druge načine mobilnosti ne odločijo, ker imajo avtomobil in praktično vse poti opravijo z njim, ne da bi sploh razmišljali o drugih možnostih.
Kako spremeniti potovalne navade?
Že danes lahko ukrepamo in poskusimo kratke razdalje opravljati peš ali s kolesom, avtomobil pa poskusimo uporabljati tako, da čim manjkrat v njem sedimo sami.
Izboljšave pogojev za hojo in kolesarjenje na kratke razdalje so odlična priložnost za omejevanje vožnje z avtomobilom. Tako kot za spreminjanje drugih navad je za spremembo potovalnih navad potrebno utrjevanje nove. Praviloma je potrebno od 20 do 30 ponovitev ter približno tri mesece, da jo popolnoma usvojimo.
Več aktivno opravljenih vsakdanjih poti je najučinkovitejši in najlažji ukrep za več gibanja, bolj zdrav način življenja, nižje življenjske stroške in splošno zadovoljstvo.
Kampanja Manj kot dva in raziskava Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo sta aktivnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
