V sedanjem ustavnem sodišču je bil prav zdaj odhajajoči akademik in profesor dr. Marijan Pavčnik eden od tistih, ki so znali in zmogli odločati tako, da je ustavno sodišče lahko kljub vsem težavam v temelju vendarle ohranjalo svoj ugled. Ob njegovem (še ne takojšnjem) odhodu je zdaj idealna priložnost, da sedanja nova oblast pokaže svojo privrženost načelom pravne države tudi s tem, da kot prva pretrga z dosedanjo prakso, ko si je vsakokratna politična večina vedno izvolila »svoje« ustavne sodnike, in da že vnaprej napove, do bo podprla vsakega strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata, ki ga bo predlagala sedanja opozicija. S tem bi v ustavnem sodišču dosegli že skoraj idealno nazorsko uravnoteženost (po štirih bolj desno/konservativno in bolj levo/liberalno usmerjenih in enega »neopredeljenega«). Zato bi bil zdaj nujen še en korak: da bi Golobova vlada predlagala vsem parlamentarnim strankam podpis sporazuma, da bodo poslej ob volitvah novega ustavnega sodnika vedno vse skupno podprle kandidata, ki bo ohranjal tako doseženo nazorsko uravnoteženost ustavnega sodišča kot zadnjega razsodnika v najtežjih sporih.
Na ta način nemške politične stranke že 75 let vzdržujejo ideološko nevtralnost in visok ugled svojega ustavnega sodišča. Golobova vlada mi prva daje upanje, da bi bili česa podobnega morda vendarle zmožni tudi pri nas – torej razumeti vlogo ustavnega sodišča kot nepristranskega varuha ustavnih vrednot in ne kot sredstva za prevlado nazorskih pogledov ene ali druge politične strani.
Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik