Tudi na tiste, ki niso delovali na območju osrednje Slovenije in Dolenjske, za katere je dostikrat veljalo, da so si med vojno tako ali drugače umazali roke. Pritiske na duhovnike, med katere so sodili tudi pogosto zasliševanje, zapiranje, zaplembe premoženja in podobni ukrepi, je nova oblast izvajala tudi na Štajerskem, kjer je bila Cerkev med vojno v glavnem na strani ljudstva in kjer so Nemci precejšnje število duhovnikov kot njim nevarnega sloja inteligence poslali v izgnanstvo na Hrvaško in drugam. Štajerski duhovnik Ildefonz Langerholz je pozneje v nekem intervjuju izjavil, da je bil med vojno zaprt pod nemškim okupatorjem, po vojni pa pod novo revolucionarno oblastjo. Podobno je bilo tudi na Primorskem, kjer so narodno zavedni duhovniki v času fašističnega terorja slovenskemu ljudstvu v številnih primerih predstavljali rešilno bilko in tolažnika, zaradi politične ureditve nove Jugoslavije, ki ni bila naklonjena Cerkvi, pa so se soočali z zanje nepričakovanimi problemi, s katerimi ni bilo lahko živeti. Da bi omajali navezanost ljudstva na Cerkev, je oblast proti njim sprožila vrsto sodnih procesov, med katerimi je bil eden najodmevnejših tolminski proces proti tedaj mlademu duhovniku Jožetu Kraglju, ki so ga obsodili celo na smrt, vendar so ga po sedmih letih in pol jetništva spustili na prostost. Kragelj je takratno dogajanje opisal v več knjigah in drugih publikacijah. Kazni obsojenim duhovnikom so bile praviloma zelo stroge.
Obsodba protiljudskega duhovnika Češorne
Tolmin, 4. junija. V ponedeljek je postojnsko okrožno sodišče na zasedanju v Tolminu obsodilo Antona Češorno, duhovnika iz Drežnice, zaradi kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi.
Protiljudski duhovnik Češorna je bil že med vojno zvest pristaš okupatorja in domobrancev. Ob osvoboditvi ga ljudstvo ni poklicalo na odgovornost v upanju, da bo naposled sprevidel in krenil na pot iskrenega sodelovanja z ljudstvom. Toda Češorna je še naprej rovaril proti ljudski oblasti. Tako je n. pr. nagovarjal starše naj ne puste svojih otrok na prostovoljna dela. Celotno Marijino družbo v Drežnici je spremenil v gnezdo rovarjev proti ljudski oblasti. Člani Marijine družbe so čitali in razširjali protidržavne časopise »Slovenskega Primorca« in »Demokracijo«. (…)
Češorna je sodišče zaradi njegovega protiljudskega delovanja med okupacijo in po osvoboditvi obsodilo na 11 let odvzema svobode, 3 leta izgube pravic in na izgon po prestani kazni. (…)
Ljudska pravica, 5. 6. 1948
Pripadniki zločinske tolpe, sokrivci umora Franca Moškriča – obsojeni
Včeraj, 3. julija, je bila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani izrečena sodba nad pripadniki zločinske organizacije in njihovimi pomagači, ki so sodelovali po navodilih pobeglih vojnih zločincev, ki se zadržujejo v Avstriji in ki so v službi tuje špijonaže in ki se bojujejo proti družbeni in gospodarski ureditvi FLRJ. (…)
Vsi obtoženci so imeli preko naštetih zločincev pismene in ustmene ilegalne zveze z emigranti v Avstriji, po drugi strani pa je ta zveza obstajala preko župnišča sv. Petra v Ljubljani, kjer jim je nudil moralno pomoč in podporo obtoženi župnik Ivan Pavlin, ki je tudi sam imel že od leta 1945 ilegalne zveze z inozemstvom in pošiljal tja sporočila špijonskega značaja pod namišljenim imenom »Vaša faranka«. (…)
Obsojeni so bili:
(…) Ivan Pavlin na 18 let prisilnega dela in na 4 leta izgube državljanskih pravic (…)
Slovenski poročevalec, 4. julija 1948
Obsodbe duhovnikov
V Murski Soboti so bili obsojeni: Bejek Janko, župnik pri Sv. Sebeščanu, Rous Matija, župnik pri Nedelji v Gor. Petrovcih in Šostarec Lojze, profesor in katehet na gimnaziji v Murski Soboti. Vsak je bil obsojen na po dve leti težke ječe, na izgubo državljanskih pravic za dobo 6 let in prepoved opravljanja duhovniške službe za dobo 6 let.
Ameriška domovina, 7. julija 1949
Razprava proti vojnim zločincem v Tolminu
Pred dnevi je bila v Tolminu pred okrožnim sodiščem razprava proti duhovniku Jožetu Kraglju iz Modrejc pri Sv. Luciji, kmetu Simonu Hrastu z Livka in študentu elektrotehnike Kacafura - Šarić Srdjanu iz Maribora. Vsi so bili obtoženi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo.
Glavni obtoženec Jože Kragelj, ki je za časa okupacije služboval na Livku pri Kobaridu, je sodeloval po kapitulaciji Italije z Nemci in domobranci, ki so imeli svoje postojanke v Kobaridu in Tolminu. Povezal se je s tolminskim advokatom dr. Vogričem, ki je bil agent gestapa v Tolminu in je kasneje zbežal v Italijo. Na njegovo pobudo je obtoženi Kragelj napisal v »Domoljubu« članek o kaplanu Slugi iz Cerknega, ki je s svojim izdajstvom povzročil pokolj 47 partizanov v Cerknem. (…) Povezal se je s pobeglim izdajalcem kaplanom Pontarjem iz Kobarida, nagovarjal borce NOV naj dezertirajo in se priključijo domobrancem. Že leta 1944 je v Tolminu postal gestapovski špijon in je v špijonsko mrežo vključil tudi oba soobtoženca. (…)
Obtoženci so bili obsojeni: Kragelj Jože na smrtno kazen z ustrelitvijo, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja; Simon Hrast na 19 let prisilnega dela z odvzemom prostosti; Kacafura Srdjan pa na 3 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti in na 1 leto izgube državljanskih pravic.
Slovenski poročevalec, 8. julija 1949
Slovenski pravniki obsojajo sovražno delovanje agentov Vatikana
Društvo slovenskih pravnikov je na svojem rednem občnem zboru v soboto, 7. junija, razpravljalo tudi o delu naše domače reakcionarne duhovščine ter obsodilo njeno protiljudsko in protinarodno rovarjenje proti naši državi. (…)
»… Zato obsojamo slovenski pravniki vse tiste duhovnike, ki v službi tujčevih protinarodnih in protiljudskih koristi nastopajo proti naši pravni in družbeni ureditvi in se nočejo zavedati dolžnosti, ki jih imajo kot državljani FLRJ.«
Slovenski poročevalec, 10. junija 1952
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
