»vsak posameznik se bo prostovoljno odločal«

Fafangel predstavil strategijo: Ne bo obvez, temveč priporočila, pet jih je!

S.R.
28. 6. 2022, 12.01
Posodobljeno: 28. 6. 2022, 12.26
Deli članek:

Epidemiolog in predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel je danes razkril več podrobnosti o tem, kako so si začrtali prihodnje ukrepanje v boju z epidemijo covida-19. Po njegovih navedbah bo poudarek na priporočilih in ne na odlokih, zapovedih.

Bobo
Mario Fafangel

Situacija je resna in jo je treba spremljati, a po besedah Fafangla vseeno ni tako grozna, kot je videti na prvi pogled. Število okužb je sicer v porastu, pri čemer pričakujejo, da se bo ta trend podobno kot drugod po Evropi in svetu še nadaljeval. Zakaj se to dogaja? Večji del je posledica novih podrazličic omikrona, a je bolj kot to, da bi bile te toliko bolj nalezljive, najverjetneje »v igri nekaj drugega,« in sicer to, do kakšne mere smo občutljivi na ponovne okužbe. Ob tem je poudaril, da gre za občutljivost na ponovne okužbe in ne na »hude poteke bolezni.« Ta val je v nekaterih državah, kot je denimo Južna Afrika, že mimo. »Učimo se iz izkušenj ostalih.« Tam je bil ta val podrazličic BA4 in BA5 »v absolutnih številkah nižji od predhodnih valov omikrona,« predvsem pa še vedno obstaja »razcep, ki je značilen za omikron, torej med okužbami ter hudim potekom bolezni in smrtmi.« Kar zadeva smrtnost, se je v Južni Afriki izkazalo celo, da je bil vpliv teh zadnjih podrazličic »še manjši kot pri prejšnjih podrazličicah.«

Kot zelo pomembno je izpostavil tudi »kapital imunosti,« ki so si ga ljudje pridobili v teh izjemno težkih dveh letih in pol epidemije. Pridobili smo si ga predvsem s cepljenjem, s prebolevnostjo in zdaj s hibridno imunostjo, kar pomeni, da je »zdaj epidemiologija te bolezni drugačna in da se lahko z njo drugače spopademo.«

Poudarek na priporočilih

»Ne obladujemo več števila primerov, ampak obvladujemo hude poteke bolezni,« je Fafangle orisal nadaljnjo strategijo. Kako bodo to dosegli? Z »močnimi javnozdravstvenimi priporočili,« je prepričan Fafangel. »Odlok, obveza in kazen,« kar bo mogoče prva asociacija, ki jo bodo ob tem izrazu imeli prebivalci, po njegovem mnenju v tem trenutku niso močna priporočila, temveč je to zgolj »obliž, ki je smiseln, ne delamo revizionizma za nazaj, epidemiologija te bolezni je bila takrat drugačna, ampak to je kratkotrajen pristop.« Dejal je, da je zdaj potreben drugačen pristop. »Močno javnozdravstveno priporočilo je nekaj drugega, je priporočilo, ki je dostopno in družbeno sprejemljivo.« V praksi to pomeni, da bo in je že »upravljanje tveganja bolj na ravni posameznika, ki seveda pomisli tudi na druge in družbo.« Fafanglej je pojasnil, da imajo za to na razpolago »paleto orodij,« a je bistveno to, da se bo »vsak posameznik prostovoljno odločal, po čem bo posegal.«

Tako imajo v tem trenutku predvsem za to poletje pet jasnih priporočil:

V prvi vrsti je tukaj cepljenje, ki ostaja najbolj učinkovit ukrep za zaščito svojega zdravja. »Brez da čakamo na nova, prilagojena cepiva. Osnovno cepljenje in en poživitveni odmerek je tisto, kar je omogočilo, da je ta diskrepanca med hudim potekom bolezni in okužbami.« Fafangel je dodal, da za cepljenje nikoli ni prepozno, »vedno je pravi čas,« pri čemer je navedel eno od zadnjih študij v znanstveni reviji Lancet, v okviru katere so ocenili, da je cepljenje v zadnjem letu v skupno 185 državah »preprečilo približno 20 milijonov smrti, to je tisto, o čemer govorimo.« Po njegovih navedbah tudi slovenski podatki še vedno kažejo, da je učinkovitost cepiva ob valu omikrona v populaciji nad 65 let še vedno »krepko čez 90 odstotkov,« ko je govora o preprečevanju hujšega poteka bolezni. Dodal je, da v primeru imunokompromitiranih oseb pride v poštev tudi drugi poživitveni odmerek.

Drugo ključno priporočilo je to, da »če si bolan, ostani doma. Ne moreš vedeti, ali je tvoja soseda noseča in ali bo sosed jutri začel z zdravljenjem za kakšno hudo obliko raka. Pomislimo na druge in ne širimo okužbe naprej.« Tudi če se osredotočimo na hude poteke bolezni, še vedno ni vredu, da »številke poblaznelo divjajo sem ter tja.« Na družbeno sprejemljiv način moramo storiti vse, da je »število okužb še vedno čim manjše in val čim krajši.«

Še vedno veljavno priporočilo je tudi vestno zračenje prostorov, ki je osrednje in sprejemljivo orodje za boj proti epidemiji.

Četrto priporočilo je delo na domu, ki sicer ni na voljo vsem, a gre za učinkovito orodje.

Kot peto priporočilo je Fafangel navedel še uporabo zaščitnih mask, ki so sicer »kamen spotike« za mnoge. »Umirimo žogico in pomislimo na maske. Ob povečanem številu primerov so še vedno učinkovito orodje, ki lahko zaščiti tebe in zaščiti druge. Najbolj primerne so v zaprtih in prenatrpanih prostorih.« Ob tem je poudaril, da je to priporočilo in da se bo vsak odločil sam, ali jo bo nadel ali ne. »Vsak upravlja svoje tveganje sam.« To so ta priporočila, pet jih je, ne gre za odkrivanje tople vode, je še poudaril.

Brez »tapetnega testiranja«

Posvetovalna skupina bo sicer sestavljena iz 11 oseb in bo tehtala priporočila iz specifičnih delovnih skupin, je še pojasnil Fafangel. Prvič se bodo sestali v začetku julija, predvidoma v polovici avgusta pa bodo dali dodatna pojasnila, strateške usmeritve, kaj lahko v jeseni pričakujejo prebivalci.

Spremenilo se bo tudi spremljanje in obvladovanje števila okužb, zlasti kar zadeva testiranje. »Tapetno testiranje,« da bomo potek epidemije spremljali na podlagi števila okužb, po njegovih navedbah ni več relevantno, saj imamo na voljo nova orodja, kot so tako imenovano sentinelno spremljanje na vzorcu, celovito spremljanje vseh bolnišnic glede aktunih okužb dihal, spremljanje odpadnih voda in spremljanje presežne umrljivosti. Kar zadeva presežno umrljivost, je po njegovih navedbah v Sloveniji trenutno ni, enako pa opažajo tudi drugod po Evropi. »Zadeva sicer zaostaja za okužbami, ampak je to vseeno dober znak, saj te zaostanke modeliramo.« Testiranje bo ostalo v domeni zdravljenja in »identifikacije okužb v domeni izbranega zdravnika.« Pričakovanja so, da se ne bo šlo v to smer »tapetnega testiranja, ki daje neke bonitete za vsakdanje življenje.«

Za konec je še poudaril, da je bilo v zadnjih dveh letih in pol izgubljenega veliko zaupanja, »lahko le delamo, pokažemo rezultate in transparentno komuniciramo ter si v dolgem procesu malo zaupanja pridobimo nazaj.« Fafangel je izrazil še upanje, ki je po njegovih besedah sicer realno, da covid to poletje ne bo osrednja tema.