DL: Nad sosesko niso navdušeni - Za Sončni gaj lahko nastopi mrk

20.8.2021 | 14:20

Žiga Konec kaže, kako si je civilna iniciativa zamislila rešitev Sončnega gaja. Levo opazuje Janja Marolt iz Geometa. (foto: P. P.)

Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor (foto: P. P.)

Tokrat je beseda tekla o treh blokih, znižanih za etažo, in o 11 vrtinah – Staroselci se bojijo vode v hribu, ki jo že zdaj komaj krotijo – Roman Perčič: Z glavo skozi zid ne mislimo riniti – Obravnava osnutka OPPN preložena

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) stanovanjske soseske Sončni gaj naj bi sevniški občinski svetniki dobili na mizo v letošnjem avgustu, tako da bi se gradnja prvega od štirih ali petih blokov začela že letos. Tako so vsaj ob lanskem prvem javnem posvetu sredi julija zelo optimistično napovedovali sevniški občinski možje. Da je to zelo nestvarno pričakovanje, smo zapisali že v lanskem vročem poletju, saj so se okoli tega vprašanja že takrat lomila kopja. Glede na zelo polemično razpravo na prvo junijsko sredo o osnutku OPPN, ki ga je izdelal sevniški AR projekt, vse kaže, da smo imeli prav.

Namreč vsi prisotni stanovalci naselja, na čelu s predstavnikom civilne iniciative Za Šmarje gre! Žigo Koncem, ki naj bi postali sosedje nove stanovanjske soseske v Šmarju, so izražali podobna mnenja. In sicer, da naročniki projekta in investitorji, družba 3BS iz Sevnice, sploh niso upoštevali njihovih pobud niti jih niso povabili k sooblikovanju novih, za staroselce morda še sprejemljivih urbanističnih rešitev. »Nismo dobili niti enega vabila. Elaborat Geometa vzbuja neizmeren strah. Zahtevali bomo gradnjo opornega zidu v dolžini ceste. Ugotoviti je treba presečno stanje pred začetkom gradnje,« je nizal zahteve CI Konec. Šmarčani zahtevajo tudi ime in priimek osebe, ki bo kazensko in materialno odgovorna za morebitno škodo oziroma nesprejemljiv projekt za to okolje, da se ne bi ponovila zgodba z nasedlim projektom stadion za Kopitarno, ki je obtičal v močvirju oziroma blatu in kjer še zdaj niso našli odgovornega, krivca za zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

Direktor sevniškega AR projekta Rajko Androjna in vodja projekta arhitektka Andreja Preložnik sta pojasnjevala, da so znižali objekte, ki naj bi imeli ravno streho, za eno etažo, tako da zdaj ne segajo več nad cesto. Kot je dejal eden od investitorjev Boštanjčan Boštjan Marolt, preostala solastnika podjetja 3BS Zoran Bedek in Beno Bajc se nista oglasila, je zakon zelo jasen glede odgovornosti. Marolt je povabil zainteresirane, naj si pridejo pogledat na podjetje knjigo interesentov za nova stanovanja. Šmarčani so namreč trdili, da hočejo glede na neznaten porast prebivalstva v mestu, investitorji verjetno graditi stanovanja predvsem za sezonsko delovno silo. »Mi smo lokalci in tudi naši otroci bodo živeli tu,« je zatrdil Marolt, da pa mu je jasno, da nikoli ne bo za vse sprejemljiva neka varianta.

Predstavnica podjetja Geomet Janja Marolt je povedala, da so geologi v brežini, predvideni za pozidavo Sončnega gaja, naredili 11 vrtin, tudi do globine 10 m, geomehansko pa so obdelali tri predvidene bloke, vsakega posebej. Dodala je, da je Slovenija zelo kraška. »A tudi na Krasu imamo bloke!« Poudarila je še, da nima težav, če bo kdo zahteval revizijo elaborata.

Aljaž Vilčnik je izrazil bojazen, da podjetje, ki ima po javno dostopnih podatkih 40 tisočakov prometa, težko kredibilno jamči za izterjavo morebitne odškodninske odgovornosti, saj bi bila povsem druga pesem, če bi imelo na računu deset milijonov evrov. Opozoril je še, da bi se v primeru gradnje soseske povečal tranzit po naselju za okoli 150 osebnih vozil. Že zdaj je velik problem parkiranje v naselju, s čimer je soglašal tudi projektant. Rok Vovk je opomnil, da stanuje v sosednjem bloku že deveto leto in da je vlaga problem, ne le v kleteh, odpadajo celo ploščice. Desetletne garancije, o kateri govori isti investitor, kot se pojavlja za Sončni gaj, še vedno ni uspel realizirati, kot kaže, je tudi ne bo, saj naj bi potekla.

Razprava je bila burna, nekateri staroselci bi še vedno najraje videli na tem zazidalnem kompleksu le individualne stanovanjske hiše, še zlasti Jurij Orač, ki se ne misli sprijazniti, da bi njegovi družini s hrupom in drugimi emisijami poslabšali kakovost življenja naslednjih 15 let.

Vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini Roman Perčič, ki je strpno vodil javno obravnavno osnutka OPPN Sončni gaj, Dušan Markovič pa je pri tem vestno zapisoval vse pripombe, je ob koncu poudaril, da z glavo skozi zid ne mislijo riniti, da pa bo odločal občinski svet. Perčič je predlagal, da bi javno razgrnitev oziroma obravnavo OPPN podaljšali za tri mesece, da bi v tem času poskušali najti morebitne stične točke med investitorji in staroselci, povezanimi v CI Za Šmarje gre, ki je imela že lani 125 podpisnikov. Kaj lahko pa se zgodi, da za Sončni gaj nastopi sončni mrk, se pravi, da ga odplavi Sava.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 10. junija 2021

Pavel Perc