V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bodo novembra odprli pregledno samostojno razstavo mednarodno priznane slovenske umetnice s področja fotografije Aleksandre Vajd.

Kot so za STA zapisali v Moderni galeriji, 10. trienale sodobne umetnosti U3 nosi delovni naslov Utrinki vzajemnosti. Osnovni namen trienala, tokrat po štirih letih zaradi omejitve delovanja muzejev med epidemijo, je predstavitev sodobne slovenske umetnosti. Poleg vpogleda v pestro dogajanje na področju različnih umetnostnih praks opozarja na aktualne in odrinjene idejne ter estetske koncepte, na nujnost umetniškega izražanja ter na neujemljivo podstat umetnosti. Kustos 10. trienala U3 je Peter Tomaž Dobrila, ki je s svojim kreativnim delom in številnimi vlogami močno zaznamoval slovenski umetnostni prostor in sooblikoval percepcijo sodobne umetnosti. Trienale U3 bo potekal od decembra 2023 do aprila 2024.

Politično telo, Nevidno delo, Ženska solidarnost
Septembra bodo v Moderni galeriji odprli pregledno študijsko razstavo z delovnim naslovom Feministična umetnost na Slovenskem, ki jo pripravlja kustosinja Martina Vovk. Predstavljena bo problemsko razvejana in medijsko raznolika produkcija feministične umetnosti na Slovenskem, vključeni bodo fotografija, video, performans, instalacije in drugo. Razstava bo razdeljena na tematske sklope, kot so Politično telo, Nevidno delo, Ženska solidarnost, Samoorganiziranje, Intima, Nasilje, Materinstvo, Družbena vloga spolov itd. Združila bo več kot 200 del 40 umetnic, vse od leta 1976, ko je nastalo prvo deklarirano feministično delo na Slovenskem. Razstava bo na ogled do decembra.

Izkušnja razstave kot instalacije
Od marca do junija bo v Moderni galeriji na ogled izbor del iz zbirke Art Collection Telekom, ki v okviru Deutsche Telekom nastaja od leta 2010. Koncept postavitve kustosa Aleša Vaupotiča se osredotoča na izkušnjo razstave kot instalacije, ta pa omogoča vstopanje v konceptualne in fizično-izkustvene teritorije.

Razstava se bo posvečala tudi predstavitvam produkcije večjih formatov in strategijam korporativnega zbirateljstva. Vključevala bo dela najbolj reprezentativnih umetnikov jugovzhodne Evrope, kot celota pa želi osvetliti politično pokrajino, družbeni razvoj in iskanje večplastnih sozvočij v predstavitvi politike in umetnosti regije. Prikazana bodo tudi nova dela, ki bodo naročena posebej za razstavo.

V +MSUM bo od junija do oktobra na ogled razstava z delovnim naslovom Dekoloniziraj ta pogled. Kustosinja Bojana Piškur jo bo pripravila v sodelovanju z neodvisnimi kustosinjami, cineastinjami in raziskovalkami iz Indonezije, Turčije, Čila, Palestine in Združenega kraljestva. Predstavljena bo na Slovenskem relativno neznana, pretežno filmska produkcija in videoprodukcija Zahodne Papue, Kurdistana, Čila in Palestine, dela, ki kot izhodišče postavljajo načine gledanja filmskih podob onkraj zahodnih pripovednih vzorcev in izhajajo iz antikolonialne izkušnje. Pri tem se večinoma prav ustvarjalke naslanjajo na tradicijo militantne kinematografije. Razkrivajo zamolčano zgodovino in spore na svetovnem jugu, ki so pravzaprav nevidni zaradi cenzure, razkrinkavajo obstoječe mehanizme moči ter lažne poenostavitve podajanja informacij. Hkrati opozarjajo na še vedno prisotno radikalno upanje.

Kustosinja Ana Mizerit v +MSUM pripravlja pregledno samostojno razstavo mednarodno priznane slovenske umetnice s področja fotografije Aleksandre Vajd. Predstavljen bo njen več kot dvajsetletni opus. Umetnica eksperimentira s prvinami fotografskega jezika, njegovimi zakonitostmi in strukturnimi variacijami. Predstavljena bodo začetna dela ter dela iz zbirke Moderne galerije, ki jih bo umetnica na novo interpretirala, saj fotografijo razume v luči stalnih sprememb, kot tudi dela novejše produkcije, ki temeljijo na eksperimentalnem pristopu z elementi fotografskega jezika in poudarkom na umetničinih sodelovanjih ter skupnih konceptualnih razmišljanjih v dialogu s Hynekom Altom, Anetto Mono Chiso, Jenom Kratochvilom, Adelo Svobodovo. Razstavo bodo odprli novembra, na ogled pa bo do marca 2024.

Pregleden arhiv umetniške produkcije
V +MSUM bo od marca do junija na ogled tridelna razstava Vaje v zbirki s predstavitvijo del iz zbirk Moderne galerije, ki v zadnjih desetletjih niso bila na ogled.

Poleg tega v +MSUM za september pripravljajo osvežitev stalne in razvijajoče se zbirke Arteast 2000+. Kot so zapisali, je namen zbirke vzpostaviti pregleden arhiv umetniške produkcije, z njim pa odraz družbenopolitične problematike ter položaja umetnosti in kulture od povojnega obdobja do socializma prek tranzicije in neoliberalnega kapitalizma sodobnega časa.

Temnica umetniške skepse
Novembra v +MSUM napovedujejo instalacijo in spletni arhiv VN20 (Via negativa 2002–2022). Spletni dostop bo javno odprt 23. novembra, natanko 21 let od prvega javnega nastopa Vie Negative v Moderni galeriji. Javni spletni dostop bo zaznamovalo odprtje instalacije VN SKEPTOMAI: Temnica umetniške skepse. Spletni arhiv VN20 je pionirski projekt, ki je v sodobni umetniški praksi nevladnih organizacij s področja sodobnih izvedbenih umetnosti zadnjih 30 let brez primere.

Umetniški vodja Vie Negative Bojan Jablanovec se ga loteva ob dvajsetletnici delovanja, da v celoti zajame, sistematizira in katalogizira dokumentacijo umetniškega delovanja VN v tem obdobju in ga v obliki spletnega arhiva odpre širši javnosti. Spletni arhiv VN20 bo obsegal od 2500 do 3000 dokumentov, kot arhiv žive produkcije pa se bo stalno posodabljal in nadgrajeval.

V sodelovanju z Računalniškim muzejem v Ljubljani bodo od marca do avgusta pripravili serijo šestih dogodkov Diskurzor MG s pogledi na računalniško umetnost. Manjše simpozije oz. pogovore z avtorji in strokovnjaki bodo spremljale predstavitve del in avtorjev. Diskurzor MG bo osvetljeval začetke in razvoj z računalniško tehnologijo povezane slovenske umetnosti ter jih obravnaval tako s stališča tehnologije – tudi z vidika restavriranja – kot s stališča umetnosti.

Z razstavno serijo Na prepihu se bosta predstavila mlajši umetnik in umetnica Danilo Milovanović in Neža Knez. V Laboratoriju za nove medije bodo obiskovalce seznanjali s produkcijo novomedijske umetnosti ob slikarskih eksperimentih Dominika Mahniča ter razvijali model trajnostne hrambe novomedijske in digitalne kulturne dediščine na primeru spletnih projektov Jake Železnikarja. Nadaljevali bodo tudi serijo Iz depojev, ki so jo zasnovali med pandemijo, ko so obiskovalce nagovarjali po spletnih orodjih, so še zapisali v Moderni galeriji.