Foto: BoBo
Foto: BoBo

Konferenca SAEE bi prvotno sicer morala potekati vsaki dve leti, a je epidemija covida-19 organizatorjem nekoliko pokvarila načrte. Vendar, kot je prepričana podpredsednica SAEE-ja in profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Nevenka Hrovatin, to ni nujno slabo. Verjetno ni boljšega trenutka za izvedbo te konference, kot je zdaj, ko sta v ospredju energetska kriza in zeleni prehod, je ocenila v uvodnem nagovoru.

Konference sta se udeležila tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer ter predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc.
Evropska energetska politika, ki se osredotoča na prehod na zelene tehnologije, se je konec februarja z začetkom ruske invazije na Ukrajino obrnila na glavo, je opozoril Kumer. V tej popolnoma novi situaciji je uresničevanje ambicioznih ciljev EU-ja postalo toliko pomembnejše.

"Prihodnost mora biti zelena," je dejal minister Kumer in spomnil, da vlada veliko investira v obnovljive vire energije, predvsem sončno energijo.

Letos smo se znašli v največji energetski krizi do zdaj, ki jo za zdaj uspešno obvladujemo, je poudaril Eberlinc. Za prihajajočo zimo imamo dobro izhodišče, a do leta 2030 nas čaka intenzivno obdobje, je opozoril. Meni, da bo potrebnega več medsektorskega povezovanja ter uvajanje in razvoj novih tehnologij. Za tovrstne naložbe pa bo treba pridobiti čim več nepovratnih sredstev.

Eberlinc je v nadaljevanju konference o izzivih zelenega prehoda in energetske krize za slovenska podjetja v energetiki komentiral tudi danes zjutraj sprejeti dogovor voditeljev EU-ja o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. "Dogovor ocenjujem kot eno dobro osnovo za vsak nadaljnji korak," je dejal in dodal, da se bo za Evropsko komisijo zdaj začel proces intenzivnega dela, a je prepričan, da so dolgoročne posledice v korist oskrbe z zemeljskim plinom. Na morebitne sklenitve sporazuma o dobavi plina iz Alžirije je družba Plinovodi pripravljena.

"Sistem je robusten, lahko to prenese," je Eberlinc zagotovil navzočim. Podpis pogodbe si želijo in bi predstavljal pravi korak k cilju diverzifikacije virov oskrbe s plinom.

Varovalke za borzne cene

Trenutne razmere na trgu trgovanja z električno energijo so na račun volatilnosti za trgovce sicer ugodne, je poudaril član uprave družbe Gen-I Dejan Paravan. Je pa ob tem opozoril na izjemne dogodke, kot je bilo izrazito povišanje cen električne energije konec avgusta.

"Ko pride na delniškem trgu do nekega intenzivnega skoka cen, se trgovanje zaustavi. Tukaj ni prišlo do zaustavitve," je pojasnil in dodal, da je to takoj privedlo do finančnih posledic, ki niso zdrave za nikogar. Potrebne so varovalke in dinamični koridor je namenjen temu, "da pomiri to podivjano žogo".

Z vidika elektroenergetskega omrežja je zelena preobrazba samo še vprašanje časa, je poudaril direktor področja za obratovanje v sistemskem operaterju, družbi Eles Jurij Klančnik.

Eden ključnih izzivov prihodnjih let na tem področju bo priključevanje obnovljivih virov energije na omrežje. Poseben izziv bo obenem ustrezna prilagodljivost omrežja, da bo ta lahko omogočal shranjevanje električne energije in širitev omrežja. Klančnik upe polaga v nove tehnologije, kot so vodikove celice.

V Sloveniji imamo po oceni predsednika Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) za distribucijo električne energije in predsednika uprave Elektra Celje Borisa Kupca robustno in odporno distribucijsko omrežje, kar je posledica pravilnih naložb v preteklosti.

Predsednik sekcije za daljinsko ogrevanje pri EZS-ju Ljubo Germič je opozoril, da je bil sektor daljinskega ogrevanja znotraj energetike dlje časa v zapostavljenem položaju. Pri daljinskem ogrevanju ni alternative zelenemu prehodu, a v koheziji ni ustrezne podpore za transformacijo. Ključnega pomena bo povezovanje sektorjev, je prepričan.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nadgradnje železniških prog

Evropska komisija in urad za okrevanje in odpornost pa sta v Ljubljani pripravila prvi letni dogodek v okviru izvajanja slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Na konferenci, posvečeni zelenemu prehodu, so pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju, saj je časovnica izvajanja načrta zelo tesna.

Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev.

Finančni minister Klemen Boštjančič je v uvodu povedal, da nova vlada načrtuje uporabo razpoložljivih povratnih sredstev, v prihodnjih tednih pa bo prilagodila nacionalni načrt za okrevanje in proučila vključitev dimenzije, ki jo prinašajo vojna v Ukrajini in njene posledice za energetsko oskrbo Evrope, ter naslovila zmanjšanje nepovratnih sredstev zaradi novega preračuna Evropske komisije ter podražitev surovin in storitev.

Po njegovih besedah je Slovenija v četrtek v Bruselj poslala prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov. Za izvajanje načrta za okrevanje je ob tem lani od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov predplačila, iz tega pa v projekte usmerila 156 milijonov evrov, glavnino za železniško infrastrukturo.

S temi sredstvi so bile tako med drugim financirane nadgradnje gorenjske proge, obnova prvih odsekov primorske proge med Ljubljano in Divačo ter nadgradnja železniške postaje Grosuplje. Po konferenci je sledil tudi simbolični dogodek ob zaključku nadgradnje železniškega odseka med Ljubljano in Brezovico ter začetkom del med Brezovico in Borovnico z nadgradnjo tamkajšnje železniške postaje.

Boštjančič je kot najzahtevnejši del izvajanja nacionalnega načrta omenil pokojninsko in zdravstveno reformo, ki naj bi ju sprejeli do konca 2024. "Z deležniki bomo morali najti rešitve v korist vseh. Od te sposobnosti je odvisno, koliko sredstev bomo prejeli," je bil jasen minister in dodal, da je treba sredstva porabiti premišljeno in učinkovito.

Ukrepi do konca 2026

Vodja projektne skupina za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Celine Gauer je poudarila, da je mehanizem za okrevanje z več vidikov nov in inovativen. Časovnica njegovega izvajanja pa je zelo tesna, saj je treba ukrepe izvesti do konca 2026. "To je dejansko že jutri," je ponazorila in pozvala k hitremu ukrepanju. Evropska komisija je sicer že izplačala 113 milijard evrov, nekatere članice pa pošiljajo že tretje zahtevke.

Na ravni EU-ja je bil mehanizem za okrevanje prepoznan tudi kot dobro orodje za naslovitev izzivov po ruskem napadu na Ukrajino, zato so ga nekoliko povečali in nadgradili ter vanj vključili cilje načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv RePowerEU. A vse to terja še pospešitev ukrepanja članic na področju zelenega prehoda in energetske učinkovitosti.
Težki časi so priložnost za razvojni preboj.

Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Seršen je povedala, da trenutne okoliščine terjajo intenziviranje vlaganj v trajnostne poslovne modele in tehnologije ter bolj učinkovito porabo energije za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energentov.

"Težki časi so velika priložnost za razvojni preboj," je ugotavljala in strnila zakonodajne spremembe, ki nastajajo na ministrstvu za pospešeno umeščanje naprav za obnovljive vire energije v prostor, vpeljavo novih virov ter ozelenitev prometa. Nova naloga pa je, kako porabiti nekaj manj kot 117 milijonov evrov, ki naj bi za sledenje ciljem RePowerEU odpadli na Slovenijo.

Potrebo po hitrem ukrepanju, predvsem na področju večje izrabe obnovljivih virov energije, so poudarili tudi v panelu na temo obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Državna sekretarka Seršen je zatrdila, da želijo s spremembami pri umeščanju v prostor, izrabi območij za obnovljive vire in podpori investitorjem optimizirati in poenostaviti trenutni regulatorni okvir. Obenem je bila jasna, da ni več časa za previdnost pri umeščanju obnovljivih virov.

Kam vlagati?

Stiskajo nas podnebne spremembe in uvozna odvisnost, treba je odpreti vse fronte in imeti strokovno utemeljene razprave, je poudarila in si zaželela tudi bolj resnih vlagateljev v obnovljive vire. Z njo se je strinjal Johannes Luebking iz Evropske komisije, ki je pozval k izbiri takšnih projektov, ki so najhitreje izvedljivi in prinesejo največjo dodano vrednost.

Andrej Gnezda iz Umanotere je dejal, da smo v Sloveniji na tem področju zaspali in zdaj plačujemo ceno za to. To pripisuje tudi velikemu poudarku na hidroelektrarnah in pritiskom za novi blok krške nuklearke. Nevladniki pa bi si vseeno želeli, da bi na primer sončne elektrarne najprej nameščali na strehe in degradirana območja, šele nato drugam.

Ana Vučina Vršnak iz Energetske zbornice Slovenije je prav tako poudarila pomen obnovljivih virov energije. Si pa na zbornici želijo poudarek na vseh oblikah obnovljivih virov. Poleg sonca in vetra je nekaj še potenciala pri vodni energiji, tu so še biomasa, bioplini in geotermija.

Omenila je tudi, da imajo energetska podjetja v naboru vsaj za štiri milijarde evrov naložb v nove naprave in omrežja in pri odločanju za nove investicije pozvala k iskanju sprejemljivih rešitev za vse namesto prizadevanj za idealne rešitve. Pri vlaganjih je tako kot Seršenova poudarila tudi problematiko kadrovskega primanjkljaja.

Glede dodatnih hidroelektrarn je Seršenova menila, da se bomo k njim še vrnili, pri čemer pa je Luebking opozoril na zahtevnost njihovega umeščanja v prostor. Pri novem bloku krške nuklearke pa je Gnezda opozoril na nerealne predpostavke glede časovnice in obsega projekta ter predvsem na to, da bi morali bistveno več narediti na zmanjšanju porabe v industriji in prometu.