»Cilj inšpektorata bo obravnava najbolj perečih poslovnih subjektov, da se da jasno in glasno sporočilo, da je kršitev temeljnih pravic delavcev kaznivo dejanje,« je danes ob obravnavi poročila inšpektorata za lani na seji odbora DZ za delo, delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal Lukić, ki je vodenje inšpektorata kot vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja prevzel sredi septembra.
Stimulacije inšpektorjev so bile doslej vezane na doseganje številk, odslej se bo spodbujalo poglobljen nadzor, "da bodo primeri, ko sta Marinblu in Selea, ki še zdaleč nista edina, že v kali zatrti".
»Zasledovanje številk vodi v nadzore zaradi nadzorov. To pomeni, da inšpektor pride, opravi nadzor in ga želi čim prej zaključiti, da bo ujel kvoto. Tega v prihodnosti ne bo več. Usmerjeno bo v odkrivanje kršiteljev, kot je bil Marinblu, ki ne bi smeli delati. Sploh,« je dejal.
Izpostavil je kadrovsko podhranjenost inšpektorata za delo, kjer je trenutno zaposlenih 123 ljudi, »kar je absolutno premalo glede na število poslovnih subjektov«.
Državni sekretar na ministrstvu Dan Juvan je povedal, da je že odobrenih dodatnih 20 zaposlitev na inšpektoratu, in izrazil upanje, da jih bo inšpektorat realiziral v čim krajšem času.
Področje inšpekcije za delo je sicer eno prednostnih za ministrstvo in inšpektorat ima zelo močno podporo pri tem, da bodo lahko inšpektorji delo opravljali strokovno, odgovorno, učinkovito in v ustreznih delovnih pogojih, je poudaril Juvan.
Eden od rezultatov sodelovanja so po njegovih besedah tudi usmeritve glede inšpekcijskih postopkov, ki jih je danes izdal minister za delo Luka Mesec.
Po teh naj bi učinkovitost nadzorov povečali z vzpostavitvijo mobilnih enot iz predstavnikov inšpektorata za delo v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, Finančno upravo RS (Furs) in policijo ter dodatnimi ukrepi za usklajeno delovanje različnih inšpekcijskih ekip na deloviščih pri nadzoru zaposlovanja tujih delavcev, kjer je izkazano največje tveganje za množično zlorabo pravic delavcev.
»Skupne akcije so absolutno nujne. Medtem ko se odstopajo prijave in ta komunikacija (med organi) teče, ima kršitelj čas stvari popraviti,« je dejal Lukić.
Predvideno je tudi razvrščanje prijav po vnaprej določenih kriterijih v prednostne skupine, in sicer kot nujne, prednostne, redne in druge, ter njihovo reševanje skladno s to razvrstitvijo.
Poleg tega bo vodja inšpektorata "z namenom povečanja učinkovitosti, zagotavljanja kontinuiranosti vodenja postopkov in ugleda IRSD" v internem aktu določil okvirne roke za zaključek inšpekcijskih zadev.
Za učinkovitejše delo inšpektorata je predvidena vzpostavitev neposredne povezave med evidencami. Predvideno je tudi redno obveščanje javnosti o primerih hujših kršitev zakonodaje iz pristojnosti inšpektorata in izvedenih ukrepih. Preuči naj se tudi možnost javne objave seznama hujših kršiteljev in se jo izvede glede na možnosti, predlaga minister.
Inšpektorat je glede na letno poročilo lani prejel 6797 prijav, od tega na področju varnosti in zdravja pri delu 1677 in na področju delovnih razmerij 4914, socialna inšpekcija pa je prejela 206 prijav.
Inšpektorji so opravili 38.624 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 23.639 ter na področju varnosti in zdravja pri delu 14.549, inšpektorji za socialne zadeve pa so opravili 436 pregledov.
Z vseh treh področij dela so ugotovili 18.343 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 9736 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter dali 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oz. kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 3,5 milijona evrov glob. V poslovni register je bilo konec leta vpisanih 228.795 delodajalcev, nad katerimi nadzor izvaja inšpektorat.
