DZ uzakonil popolno prepoved frackinga

Novela prinaša še dodatne definicije nekaterih pojmov, ki se nanašajo na sanacijo pridobivalnih prostorov, ureditev posebnih primerov podaljšanja rudarske pravice in koncesije, uvajanje digitalne rudarske knjige ter prenos pristojnosti nosilca urejanja prostora za področje rudarstva za občinsko prostorsko načrtovanje z infrastrukturnega ministrstva na Geološki zavod Slovenije.

Prinaša rešitve za plačilo nadomestila za pridobljeno mineralno surovino pri sanaciji nelegalnega kopa za primere, ko rudarska pravica in koncesija za izkoriščanje prenehata pred izvedbo sanacije, dodatno pa še za področje prenosa rudarskih pravic v primeru stečaja koncesionarja.

Novela ob tem izpopolnjuje še področje reguliranih poklicev v rudarstvu, opredeljuje nekatere prekrške ter dodaja pravno podlago za financiranje monitoringa in vzdrževanje trajnih jamskih objektov po zaprtju premogovnikov, je v obravnavi na seji DZ minuli četrtek naštel državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič.

Poslanci so največ pozornosti namenili prepovedi frackinga. Levica, LMŠ, SD, SAB, NP ter SNS in predstavnika manjšin so v DZ že petkrat neuspešno podpirali predlog za prepoved frackinga, saj so želeli zaščititi Prekmurje oz. Petišovce pred načrti britanske družbe Ascent Resources za vrtanje. Tokrat so njihove poslanske skupine pozdravile dejstvo, da se je vlada končno odločila v celoti prepovedati fracking.

V Premogovniku Velenje so ocenili, da bo sprememba, po kateri se lahko koncesionarju znotraj pridobivalnega prostora čas veljavnosti rudarske pravice podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja pridobljene pravice izvajati rudarska dela na vseh zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, korak naprej k izpolnitvi pogoja za pridobitev koncesije za pridobivanje premoga po juliju 2023 - do takrat imajo podaljšano rudarsko pravico in koncesijsko razmerje - oziroma do konca odkopavanja.

Z novelo se za primere, ko je pridobivalni prostor mogoče razdeliti na več polj, ki se bodo izkoriščala v različnih časovnih obdobjih, predvideno, da se z aneksi h koncesijskim pogodbam potrjujejo rudarski projekti postopoma za takšne zaokrožene celote, pri čemer mora biti tudi pravica izvajati rudarska dela na zemljišču pridobljena vsaj za takšno celoto in pristopna zemljišča.

"Z novelo je predvideno, da takšni koncesionarji sklepajo pravne posle z lastniki zemljišč šele neposredno pred tem, ko bodo začeli posegati na njihova zemljišča, ne pa že več let ali desetletij prej, kot je to v primeru Premogovnika. Novela pa ne pomeni, da v prihodnje lastniki zemljišč ne bodo sodelovali pri odločitvi, kaj se počne z zemljišči. Premogovnik vplive podzemnega izkoriščanja na površino in s tem poseganja v lastninsko pravico od ustanovitve uspešno rešuje preko rudarskih škod po predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja," je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.