Tina Turner - Preprosto, najboljša!
Končana je še ena velika zgodba rock'n'rolla – Tina Turner bo odslej prepevala svoje uspešnice v naših spominih.
Gospa, kraljica, babica rock and rolla in še bi se našel kak vzdevek, znana predvsem po umetniškem imenu Tina Turner, se je rodila 26. novembra 1939 kot Anna Mae Bullock v Brownsvilleu v Tennesseeju kot najmlajša od treh hčera Floyda Richarda Bullocka in njegove žene Zelme Priscille Currie. Njen oče je bil nadzornik zemljiških najemnikov v Nutbushu. Eden prvih spominov, ki jih omenja, je pobiranje bombaža.
Njena življenjska zgodba je posneta v filmu iz leta 1993, Kaj ima ljubezen s tem, v katerem sta Oskarja za glavno vlogo dobila Lawrence Fishburne in Angela Basset, vendar je treba film vzeti malo z rezervo, saj izpusti veliko pomembnih dejstev. Tina Turner je imela dve starejši sestri, Evelyn Juanito Currie in Ruby Alline Bullock, ki je tudi pisala pesmi, njen mrzli bratranec pa je Eugene Bridges, ameriški pevec bluesa in soula.
Zapuščena od obeh staršev
V času druge svetovne vojne sta starša dobila delo v vojaški industriji v Knoxwilleu in pustila hčerke pri očetovih religioznih starših, Alexu in Roxanni Bullock, od tam pa se je družina po vojni preselila nazaj v Nutbush, kjer je Tina obiskovala osnovno šolo. Že kot zelo majhna deklica je prepevala v lokalnem cerkvenem zboru, kjer so postali pozorne na njene pevske sposobnosti. Pri njenih 11 letih se je mama Zelma čez noč odselila od nasilnega Tininega očeta v St. Louis. Dve leti pozneje se je oče vnovič poročil in preselil v Detroit, hčere pa pustil pri starih starših po materini strani. Tina Turner je v svoji biografiji, Jaz, Tina, zapisala, da je imela celo otroštvo občutek, da je nezaželen otrok. Nenazadnje je njena mama želela zapustiti očeta Floyda, potem pa je spet zanosila z Rubby Alline in ostala. Kot najstnica je Tina delala kot hišna pomočnica za družino Henderson, v tem času pa je v prometni nesreči umrla njena polsestra Evelyn, skupaj še z dvema njenima sestričnama. Tina je bila v srednji šoli tako navijačica kot tudi košarkarica v šolski ekipi. Pri 16 letih je umrla njena stara mama, zato se je odselila v St. Louis k materi in srednji sestri. 1958 je maturirala in postala negovalka v bolnišnici Barnes-Jewish.
Ike Čarobni
Anna Mae Bullock in njena sestra sta začeli zahajati v nočne klube v St. Louisu, kjer je prvič videla nastop Ikea Turnerja z njegovo skupino Kings of the Rhythm. Kasneje je zapisala, da jo je njegov talent in nastop popolnoma prevzel. Prosila ga je, da bi pela v njegovi skupini, čeprav z njim še nikoli ni pela nobena pevka. Ike Turner je obljubil, da jo bo poklical, vendar je ni. Neke noči 1957 je med nastopom od Turnerjevega bobnarja Eugenea Washingtona vzela mikrofon in odpela balado B. B. Kinga, You Know I Love You. Ko jo je Turner slišal peti, je bil presenečen in jo vprašal, če zna odpeti še kaj. Večino večera je nastopala s skupino, Ike pa jo je v naslednjih dneh vzel za pevko v Kings of Rhythm in jo učil pevskih tehnik. Njen prvi posnetek je skladba Boxtop, kjer se v ozadju ob glavnem pevcu Carlsonu Oliverju sliši njen vokal, podpisana pa je kot Little Ann.
Leta 1960 je Ike Turner napisal pesem A Fool in Love za pevca Arta Lassiterja, kjer bi morala Tina odpeti spremljevalni vokal. Lassiter se ni pojavil na snemanju in ker je Turner že plačal ure, je predlagal Tini, da ona odpoje demo, da bi njen vokal kasneje nadomestil s pevčevim. Lokalni DJ Dave Dixon je predlagal, da demo posnetek pošlje predsedniku R&B založbe Sue Records, Juggyju Murrayu. Ta je poslušal pesem in bil navdušen.
»Tina je zvenela kot kričeča umazanija. To je bil zelo funky zvok.«
Murray je kupil posnetek in plačal Turnerju 25 tisoč dolarjev predujma za snemanje plošče, prav tako pa ga je prepričal, da je mlado pevko spremenil v osrednjo zvezdo nastopov. Takrat je Ike Anni Mae Bullock dal tudi umetniško ime Tina, ker je rimalo na Sheeno iz kraljice džungle. Vsi so jo še vedno klicali Ann, pritaknil pa je tudi svoj priimek. Tako je nastala blagovna znamka Tina Turner, ki jo je Ike tudi zaščitil na svoje ime.
Začetki slave
Julija 1960 je Tina Turner debitirala v javnosti s pesmijo A Fool in Love, pesem je dosegla 27. mesto na ameriški Billboard lestvici. Kritik in novinar Kurt Loder je pesem opisal kot najbolj črni posnetek, ki se je kadarkoli splazil na lestvico belcev po Rayu Charlesu leto poprej.Sledila je pesem It's Gonna Work Out Fine, ki je Ikeu in Tini pripeljala 14. mesto, za kar sta dobila tudi nominacijo za Grammyja za najboljšo Rock and Roll izvedbo. Sledili so novi singli – I Idolize You, Poor Fool in Tra La La La La. Ike, ki je bil velik glasbeni poslovnež, je po uspehu pesmi A Fool in Love ustvaril revijalni nastop, ki je poleg njega in Tine vključeval tudi Kings of Rhythm in The Ikettes, back vokalistke in plesalke. Glasbeniki so prepotovali ZDA širom in počez in postali eden najbolj želenih in spektakularnih nastopov ob Reviji Jamesa Browna.
Mednarodni uspehi
Do srede šestdesetih sta Ike in Tina praktično vladala na R&B sceni, glasba, ki sta jo posnela kot duet ali pa Tina sama, pa se je redno uvrščala na lestvice. 1965 je njun nastop videl eden najbolj slavnih producentov vseh časov, Phil Spector in ju povabil k sodelovanju v koncertnem filmu The Big T.N.T. Show. Navdušen nad nastopom v filmu je Spector z njunim menedžerjem Bobom Krasnowom dosegel ekskluzivni dogovor o sodelovanju z njegovo založbo Philles. Prvi single je bil znameniti RIver Deep – Mountain High«, ki je izšel maja 1966. V Veliki Britaniji se je pesem povzpela na tretje mesto lestvic, v Španiji celo na prvo, v ZDA pa ni prišla višje od 88. mesta. Uspeh pesmi je Ikeu in Tini omogočil nastop na angleški turneji Rolling Stones jeseni 1966. Novembra 1967 je Tina Turner postala prva ženska in prvi temnopolti glasbenik ali glasbenica na naslovnici revije Rolling Stone. Duo je 1968 podpisal pogodbo z Blue Thumb Records in izdal album Outta Season leto kasneje in takoj zatem še album The Hunter. Za istoimensko skladbo s tega albuma je Tina Turner prejela nominacijo za najboljšo R&B izvajalko. V letih, ki so sledila, so se uspehi nizali eden za drugim. Ike in Tina sta nastopala v Las Vegasu, kjer so bili med poslušalci David Bowie, Janis Joplin, Cher, Elton John in tudi Elvis Presley. Jeseni 1969 sta dodatno požela pozornost kot nastopajoča na turneji Rolling Stones po ZDA. 1970 sta izšla albuma Workin' Toghether in Come Together, ki sta pomenila tudi prehod iz R&B v bolj rockerske vode.
Veliko kolo se obrača…
1971 sta posnela priredbo Creedence Celarwater Revival, Proud Mary, ki je postala njun največji hit. Pesem je prišla na 4. mesto Billboarda in bila prodana več kot milijon izvodih, za kar sta Ike in Tina dobila tudi Grammyja. V začetku sedemdesetih se je Ike kot blazen vrgel v pisanje glasbe, skladbe so plesale po lestvicah, plošče so se prodajale v milijonih, duo je postal vroča roba tudi v Evropi. 1974 je izšel tudi prvi Tinin solo album, Tina Turns the Country On!, za kar je dobila še eno nominacijo za Grammyja. Tina je tega leta nastopila v rock opernem filmu Tommy, ki je bil posnet v Londonu. V njem igra od drog odvisno protitutko, kritiki so njeno delo pohvalili. Kmalu po premieri filma je Tina izdala še drugi solo album, Acid Queen. V tem času se je temno ozadje para, prežeto z nasiljem, ni moglo več skriti pred očmi javnosti.
..in obrne v prid Tini
Sredi sedemdesetih je bil Ike že močno odvisen od kokaina, ki je njegove izpade nasilja nad Tino še okrepil. Ike je načrtoval, da se izpod okrilja United Artists preseli k Cream Records za 150 tisoč dolarjev letno, pogodba bi morala biti podpisana 5. julija 1976. 1. julija sta Ike in Tina odletela iz Los Angelesa v Dallas, kjer bi morala nastopiti v Statler Hiltonu. V avtomobilu na poti v hotel je prišlo do fizičnega obračuna, kmalu po prihodu tja, pa je Tina s 36 centi in kartico za gorivo za vedno pobegnila od nasilnega Ikea in se skrila v Ramada Innu na drugi strani avtoceste. 27. julija je vložila tožbo za ločitev, ki je bila končana devet mesecev pozneje.
Z dna proti zvezdam
Tina je ostala sama, praktično brez vsega, s štirimi otroki. Denar je služila s priložnostnimi nastopi v TV oddajah, dolg za odpovedane nastope dueta pa je Tina služila tako, da je sama nastopala na turneji, finančno podprta od šefa United Artists, Mikea Stewara. 1978 je izdala tretji album Rough, ki je Tino popeljal v disko vode. Neuspešni naslednji album Love Explosion je pomenil tudi ločitev od UA. 1979 je po nastopu v San Franciscu Tino pod svoje okrilje vzel menedžer Roger Davies. Še vedno je čakala preboj med zvezde, je pa nastopala v različnih oddajah ter spet kot gostja na ameriški turneji Rolling Stones. Do 1983 je Tina veljala za glasbenico, ki je privabljala nostalgike iz šestdesetih, nastopala je po hotelskih dvoranah in klubih po ZDA, dokler 1983 ni podpisala pogodbe s Capitol Records. Po njenem uspešnem singlu Let's Stay Together, je založba odobrila studijski album. V samo dveh tednih je posnela album Private Dancer, ki je izšel maja 1984. V ZDA je dosegel 3., v Angliji pa 2. mesto, prodan je bil v več kot 10 milijonih izvodov in What's Love Got To Do With It je postal njen prvi in edini No 1. hit, Better Be Good to Me in Private Dancer pa sta oba prišla med prvih 10.
Duet z Davidom Bowiem, priredbo Tonight Iggyja Poppa so izdali konec tega leta. Nepričakovan uspeh in vrnitev med zvezde je Tina kronala s tremi Grammyji, odpela je svetovno turnejo in posodila glas pri We Are The World za USA for Africa. 1985 je nastopila v Gibsonovem filmu, 3. delu Mad Maxa, Beyond Thunderdome, iz katerega sta tudi pesmi We Don't Need Another Hero in One of the Living, slednja ji je prinesla še enega Grammyja. Na Live Aidu je nastopila skupaj z Mickom Jaggerjem, ki je med nastopom, kar se bodo malce starejši zagotovo spomnili, strgal mini krilo. Video It's Only Love skupaj z Bryanom Adamsom je dobil MTV nagrado za najboljši nastop.
Rekordne številke.
Naslednji album Break Every Rule (1986) je bil prodan v več kot pet milijonih izvodov, v času albuma pa je izšla tudi biografija in velika knjižna uspešnica, Jaz, Tina. Januarja 1988 je nastopila na Maracani v Riu v Braziliji pred 180 tisoč poslušalci, kar je bil takrat rekord za solo glasbenika. Album Tina Live In Europe je prinesel še enega Grammyja, 1989 pa je izšel znameniti Foreign Affair. Album je prišel vrh v osmih državah in bil prodan 6 milijonih primerkov. Na njem je hit The Best, priredba pesmi Bonnie Tyler. Njena evropska turneja 1990 je prinesla skoraj 4 milijone obiskovalcev, s čemer je podrla še en rekord. Kompilacija 1991, Simply the Best je bila prodana v več kot sedmih milijonih.
1991 so Tino in Ikea sprejeli v Dvorano slavnih, sprejema pa se Tina ni udeležila. 1993 je kot rečeno prišel z Oskarjem nagrajeni biografski film, 1995 je posnela GoldenEye za istoimenski Bondov film, septembra 1999, malo pred njenim 60. rojstnim dnem pa je izdala plesno naravnani deseti in zadnji solo album Twenty Four Seven. Turneja je 2000 prinesla kar 120 milijonov dolarjev. Skupaj je Tina Turner prodala okoli 120 milijonov izvodov svojih del, kar jo uvršča med največje izvajalce glasbe v zgodovini.
Zasebno življenje kot tragedija
Po obiskih Turnerjevih koncertov je Tina Turner hodila in v zadnjem letniku srednje šole zanosila z njegovim saksofonistom Raymondom Hillom (kar v filmu na primer ni niti omenjeno). Preselila se je k njemu, ki je živel v isti hiši kot Ike. Po zlomu gležnja je Hill zapustil nosečo Tino in band. Sin Craig se je rodil avgusta 1958. Odzačetka pa do 1960 sta bila Ike in Tina zgolj prijatelja. Glasbenika sta se predala strastem, ko je pri Ikeu še živela njegova žena Lorraine Taylor, ki ga je potem zapustila. Ko je Tina po snemanju A Fool In Love hotela prekiniti osebni odnos z Ikeom, jo je ta udaril z lesenim vložkom za čevlje in ji tako vsadil strah, ki je trajal skoraj dve desetletji, vendar ga ni želela zapustiti, ker jo je skrbelo zanj. Oktobra 1960 se je rodil njun sin Ronnie, Ike in Tina sta se preselila v Los Angeles 1962 in leto pozneje poročila v Mehiki. Iz prvega zakona je Tina posvojila tudi Ikeova otroka, Ikea, jr. in Michaela). 1968 je poskusila narediti samomor s pomirjevali.
Stran od nasilneža
»Vse, kar je naredil zame, mi je pomenilo vse, a bil je popolnoma nepredvidljiv,« se je spominjala Tina. V sedemdesetih je našla zatočišče v budizmu, kjer je tudi zgradila svojo notranjo moč in se zoperstavila Ikeu. Na ločitvi je Ike dobil vse, sodnik pa je Tini prisodil, da lahko obdrži svoje umetniško ime. Ike Turner je bil zaradi svojih finančnih rabot v osemdesetih za nekaj časa tudi v zaporu, diagnosticirali so mu bipolarno motnjo. Okoli 2000 je napisal pismo, v katerem se je opravičil Tini in otrokom, a ga nikoli ni odposlal. Umrl je 12. decembra 2007. Tinin predstavnik za javnost je zapisal, da glasbenica z njim ni imela stika že 30 let in da se ne bo udeležila pogreba.
1986 je Tino Turner na letališču v Dusseldorfu pričakal šef evropskega EMI, Erwin Bach. Bila je to ljubezen na prvi pogled, čeprav je bil Bach 16 let mlajši od Tine. Postala sta prijatelja, pozneje par in julija 2013 po 27 letih sta se tudi poročila v Švici, kjer sta živela. Tinin starejši sin Craig je 2018 naredil samomor, mlajši sin z Ikeom, Ronnie, pa je nastopal kot basist za oba starša. Umrl je lani decembra zaradi raka. S posvojenima Ikeovima otrokoma pa je v zadnjih letih pred smrtjo opustila stike. 1973 jo je v budizem uvedla Ikeova prijateljica Valerie Bishop.
Švicarka zadnja tri desetletja
1994 se je z Bachom preselila v Kusnacht ob Zurichu, 2013 je zaprosila za švicarsko državljanstvo in vrnila ameriškega. Njeno premoženje je bilo lani ocenjeno na 225 milijonov evrov. Od 1978 jo je mučila hipertenzija, zaradi česar so ji na stara leta odpovedale ledvice. Samo tri tedne po poroki z Bachom je doživela možgansko kap in se je morala znova naučiti hoditi. 2016 so ji diagnosticirali raka na črevesju, ki se je zaradi neustreznega zdravljenja le še poslabšal, pristala je na dializi in celo razmišljala o evtanaziji. Aprila 2017 so ji presadili ledvico njenega moža. Tina Turner je umrla minuli teden, 24. maja, na svojem domu v Švici. Umrla je mirno v snu, so sporočili njeni bližnji.
Dediščina
Tina velja za Kraljico Rock and Rolla in eno največjih pevk vseh časov. Njena energija, izjemno hitro plesanje z nogami in ekscentrični videz v času njene solo kariere so seveda stvari, po katerih se jo bomo večno spominjali. Skupaj je osvojila 12 Grammyjev in je tudi edina pevka, ki jih je dobila v kategorijah Pop, Rock in R&B glasbe. 2018 je dobila še Grammyja za življenjsko delo. Tina je bila in bo ostala – preprosto, najboljša!
