Poklukar je v današnji izjavi za javnost pojasnil, da želijo predlog programa cepljenja za leto 2022 zaradi naštetih razlogov znova pretresti in ga oblikovati tako, da bo koristil državljanom.
“Mislim, da moramo imeti mirno okolje, kar pa predvolilno okolje gotovo ni,” je poudaril. Na vprašanje, če je sam pripravljen ostati na ministrskem položaju tudi v prihodnjem mandatu vlade, je odgovoril, da je ekipa ministrstva za zdravje pripravljena na kakršno koli nadaljnjo pot, če bodo cilji nove koalicije taki, ki bodo za njihovo ekipo sprejemljivi in izvedljivi.
Pojasnil je, da vsi programi cepljenja tudi brez sprejetega letošnjega programa potekajo brez ovir in da se je tudi v preteklosti že zgodilo, da so bili programi sprejeti tekom leta. Vsakoletni programi cepljenja med drugim namreč določajo tudi obvezna in priporočljiva cepljenja otrok in mladostnikov, denimo obvezno cepljenje proti tetanusu za predšolske otroke.
Predlog programa cepljenja za leto 2022 je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prvotni predlog vsebuje spremembe v poglavju program cepljenja za zaposlene, kjer so na NIJZ k že sicer navedenim boleznim dodali covid-19, kar so nekateri razumeli kot poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19.
Po pojasnilih NIJZ bi sprememba omogočila, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebah, ki lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe. Oceno tveganja v tem primeru izdela izvajalec medicine dela v sodelovanju z delodajalcem, so pojasnili na NIJZ.
NIJZ je kasneje ob predlogu programa pripravil tudi navodila z izvajanje programa cepljenja. V njem svetujejo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi predvsem pri zaposlenih v zdravstvenih in socialnih ustanovah.
Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so za STA pojasnili, da so s predlogom programa za letošnje leto seznanjeni. Uvrstitev covida-19 na seznam programa cepljenja po njihovi oceni ne bi pomenila uvedbo obveznega cepljenja.
Podobno je pred časom izpostavila tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović. Kot je poudarila, bo šlo za oceno situacije, ki bo odvisna od nalezljivosti in nevarnosti morebitnih novih različic koronavirusa, ne pa neposredno uvedbo obveznega cepljenja.
Na vprašanje STA, če so specialisti medicine dela časovno in številčno ob morebitnem pojavu nove koronavirusne različice zmožni pripraviti veliko število prilagojenih ocen tveganja v kratkem času, so na inštitut odgovorili, da ne morejo napovedati, kaj se bo zgodilo v primeru večjega izbruha nove različice.
“Kot do sedaj, bomo zdravniki sodelovali z ostalimi deležniki varovanja zdravja delavcev in si prizadevali za sprejem najbolj ustreznih ukrepov,” so napovedali.
Ob tem so pojasnili, da je ocenjevanje tveganja obveznost delodajalca, ki mora vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja dopolnjevati ob vsaki novo ugotovljeni nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
