Zahod je že pred referendumom sporočil, da ne bo priznal njegovega izida. Foto: Reuters
Zahod je že pred referendumom sporočil, da ne bo priznal njegovega izida. Foto: Reuters

Na hitro sklicani in organizirani referendumi v Luganski, Doneški, Hersonski in Zaporoški oblasti na vzhodu in jugu Ukrajine so se končali po petih dneh glasovanja.

Po preštetju vseh glasov je 96,7 odstotka tistih, ki so glasovali na voliščih v Rusiji, podprlo priključitev regije Herson, 97 odstotkov volivcev pa je podprlo priključitev regije Zaporožje. Skoraj 98 odstotkov volivcev v Rusiji je podprlo tudi priključitev separatističnih republik Doneck in Lugansk k Rusiji, poroča ruska tiskovna agencija Tass. O neznatno nižjih odstotkih poročajo z volišč v ukrajinskih regijah Herson in Zaporožje.

"Že zdaj je jasno, da je velika večina ljudi podprla vprašanje odcepitve od Ukrajine in priključitve Rusiji," je na družbenih omrežjih zapisal vodja proruskih oblasti regije Herson Vladimir Saldo.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v petek nagovoril oba domova ruskega parlamenta, britansko obrambno ministrstvo pa je v danes objavljenih obveščevalnih podatkih navedlo, da "obstaja realna možnost, da bo Putin v govoru uradno oznanil priključitev zasedenih ukrajinskih regij Rusiji". Vodja zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko je dejala, da bi lahko ruski poslanci o priključitvi ukrajinskega ozemlja razpravljali 4. oktobra.

Sorodna novica Rusi pred vpoklicem v vojsko množično bežijo v tujino

Na prve objavljene izide referendumov se je že odzval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je referendume znova označil za prevaro in očitno kršitev mednarodnega prava. Na Twitterju pa je tudi zapisal, da je govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu jasno povedal, da Nato neomajno podpira suverenost Ukrajine in njeno pravico do samoobrambe.

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes obljubil, da Zahod ne bo nikoli priznal ruske priključitve ukrajinskega ozemlja, in ponovil grožnjo predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA Rusiji naložile dodatne hitre in hude stroške, če bo nadaljevala referendume.

"Pomembno se je zavedati, kaj se tu dogaja. Rusija je napadla Ukrajino, zavzela ozemlje in na nekaterih ozemljih, ki jih je zavzela, izvaja diabolični načrt in izseljuje tamkajšnje prebivalstvo," je dejal in pojasnil, da ruske oblasti nekatere ljudi deportirajo, drugi pa preprosto izginejo.

"Nato v državo pripeljejo Ruse, postavijo marionetne vlade, izvedejo referendum in v vsakem primeru manipulirajo z izidom, da bi lahko trdili, da ozemlje pripada Rusiji," je še dodal.

Rusija pravi, da se morajo ljudje v štirih regijah sami odločiti, ali želijo biti pod oblastjo Moskve. Foto: Reuters
Rusija pravi, da se morajo ljudje v štirih regijah sami odločiti, ali želijo biti pod oblastjo Moskve. Foto: Reuters

Putin je pred referendumi že napovedal, da bodo z njihovo priključitvijo nadaljnje ukrajinske napade obravnavali kot napade na svoje ozemlje in se branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Britanski obveščevalci pa so še navedli, da želijo ruski voditelji s priključitvijo upravičiti "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini in utrditi podporo invaziji med ruskimi prebivalci.

Glasovanje na omenjenih ukrajinskih ozemljih, ki mejijo na Rusijo, se je začelo v petek, samo danes pa je potekalo na voliščih, ki jih je skupno več sto. Druge dni je bilo iz varnostnih razlogov, kot so trdili organizatorji, glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat.

Danes so bila volišča odprta do 16. ure po krajevnem času (13. ure po srednjeevropskem), nato pa se je začelo štetje glasov. Izide naj bi ruske okupacijske oblasti po pričakovanjih objavile že danes zvečer.

Okupacijske oblasti so sicer danes že sporočile, da so referendumi veljavni, saj da se jih je udeležila več kot polovica volivcev. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je v Donecku do ponedeljka zvečer glasovalo 86,89 odstotka volivcev, v Lugansku 83,61 odstotka, 63,58 odstotka v regiji Herson ter 66,43 odstotka v Zaporožju.

Zaključeno glasovanje na spornih referendumih v Ukrajini

Žuganje z jedrskim orožjem

Ruske oblasti so danes sporočile, da bodo imeli referendumi o priključitvi Rusiji znatne posledice, zlasti na področju varnosti. Iz Moskve so namreč zagrozili, da bi Rusija za obrambo ozemelj pred ukrajinskimi protinapadi lahko uporabila tudi jedrsko orožje.

"Na omenjenih ozemljih se bodo zgodile korenite spremembe z vidika mednarodnega prava in ukrepov, sprejetih za zagotavljanje varnosti," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, pri čemer se je znova skliceval na grožnje Moskve, da bo za obrambo svojega ozemlja uporabila tudi jedrsko orožje.

Tudi nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je poudaril možnost, da bi Rusija na teh ozemljih lahko uporabila svojo doktrino jedrskega odvračanja, in napovedal, da bodo oborožene sile znatno okrepile obrambo vseh ozemelj, priključenih Rusiji. "Rusija ima pravico uporabiti jedrsko orožje, če je to potrebno, ob strogem upoštevanju načel vladne politike jedrskega odvračanja," je še dodal aktualni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost in zahodne države opozoril, da se Rusija ne pretvarja, ko omenja možnost uporabe jedrskega orožja.

Putin je že pred referendumi napovedal, da bodo ob priključitvi ozemelj vse nadaljnje ukrajinske napade obravnavali kot napade na svoje ozemlje in se branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Putin je dejal, da želi Rusija
Putin je dejal, da želi Rusija "rešiti ljudi" v štirih regijah v Ukrajini, kjer so potekali referendumi. Foto: Reuters

Poročila o glasovanjih pod prisilo

Neodvisni ruski mediji so medtem poročali, da so volivci v preteklih dneh glasovali pod prisilo in ob grožnjah z orožjem, kljub poročilom o posamičnih obstreljevanjih pa naj bi danes odprli vsa volišča.

Po objavi izidov referendumov bodo separatistični voditelji Putina uradno zaprosili za priključitev Rusiji. Po navedbah Kremlja bi se to lahko zgodilo kmalu.

Ukrajinske oblasti in njihove zahodne zaveznice so referendume obsodile kot nezakonite in že po njihovi napovedi poudarile, da ne bodo priznale njihovih izidov. Nezakoniti so sicer tako po ukrajinskem kot mednarodnem pravu, potekajo pa brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.

Moskva napoveduje hitro priključitev novih delov Ukrajine. Foto: EPA
Moskva napoveduje hitro priključitev novih delov Ukrajine. Foto: EPA

Ukrajinsko ministrstvo, pristojno za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je medtem že opozorilo, da bodo sodili vsem organizatorjem glasovanj. Ukrajince, ki pri tem sodelujejo, naj bi obsodili zaradi izdaje, grozilo pa jim bo najmanj pet let zapora, poroča Reuters, ki navaja svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ukrajina je referendume označila za brezpredmetne, saj ne bodo spremenili njenih načrtov za "osvoboditev začasno okupiranega ozemlja".

Novi uspehi ukrajinske vojske

Ukrajinska vojska je v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine dosegla nove uspehe. Mesto Piski-Radkivski je znova pod ukrajinskim nadzorom, so v ponedeljek zvečer ob fotografijah uničene ruske opreme na Telegramu sporočile ukrajinske oblasti.

Generalštab ukrajinske vojske je predtem poročal o ruskem obstreljevanju mesta Kupjansk-Vuslovij približno 40 kilometrov severno, s čimer je posredno potrdil poročila, da so ukrajinske enote znova zavzele to pomembno železniško vozlišče na levem bregu reke Oskil.

Ukrajinska vojska od začetka meseca v okviru obsežne protiofenzive niza uspehe proti ruskim silam na vzhodu Ukrajine.

Ruske enote so se na začetku septembra umaknile iz večjega dela regije Harkov, in sicer za črto rek Oskil in Severski Donec. Vendar jim te bojne linije ni uspelo zadržati, saj so ukrajinske enote poročale o uspehih v regiji Doneck. Prav tako so se ukrajinske enote na nekaj kilometrov približale regiji Lugansk.

Ukrajinska vojska je dosegla več uspehov na vzhodu države. Foto: Reuters
Ukrajinska vojska je dosegla več uspehov na vzhodu države. Foto: Reuters