Po francoskem vzoru iz dveh najbolj slavnih vinorodnih dežel na svetu Burgundije in Bourdeauxa, kjer imajo sistem označevanja vin dodelan do potankosti še iz časa cesarja Napoleona III. iz leta 1855 – po njem so najkakovostnejše lege, iz katerih prihajajo najbolj znamenita in najdražja vina na svetu, označene z grand cru in premier cru –, je pojav izpostavljanja posameznih leg in vinogradov tudi v Sloveniji postal moderen, a hkrati predstavlja izziv za slovensko vinsko zakonodajo. V Sloveniji imamo glede na kakovost vina razdeljena pravzaprav zgolj v dve kategoriji: vrhunska vina in kakovostna vina, ki so lahko zaščitena še z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali zaščiteno označbo porekla (ZOP). Pa še pri tem sistemu označevanja z izrazoma vrhunsko in kakovostno večina vinarjev, tudi tistih najbolj cenjenih, oznake vrhunsko sploh ne uporablja. Je pa v zadnjem času vse več označevanja vin z oznako deželno vino. Ampak časi se spreminjajo.
Vinske hiše Edi Simčič (single vineyards), Marjan Simčič (cru selekcija), Kobal (single vineyards), Marof (Mačkovci), Pasji rep (Breg), Steras (Kocinski), Korenika & Moškon (Kortinca), Zaro (Pivol) in še nekaj drugih so prve, ki so šle v korak s časom in začele na etiketah izpostavljati tudi svoje najboljše vinograde in lege, kar se je v preteklosti že dogajalo. Največ v sedemdesetih in osemdesetih letih, predvsem na Štajerskem, vendar je to pozneje v devetdesetih zvodenelo. »Očitno so prevladali drugačni interesi. Dejstvo je, da ima na primer chardonnay ves svet, če pa imaš poudarjeno specifiko določene lege, lahko govoriš o unikatnem chardonnayju. Običajno se grozdje iz teh posebnih vinogradov za vinifikacijo uporablja le, če ima res določeno specifiko, ki je vredna tega poimenovanja. Je pa pri tem treba biti strikten in imeti natančen in strogo dodelan nadzor, kot ga imajo na primer v Franciji, kajti hitro bi se lahko zgodilo, da bi zaradi povečanega povpraševanja po vinu 'single vinyards' kar nenadoma poskočila tudi pridelava tega vina in s tem ne bi dosegli nič,« pravi Aleks Simčič iz vinske hiše Edi Simčič iz Vipolž iz Goriških brd, ki je sploh prvi, ki je v Sloveniji na svojih etiketah vin začel uporabljati termin »single vineyards«. Simčič meni, da bi morali posebne lege v Sloveniji popisati v sklopu kakšnega združenja vinarjev in vinogradnikov ter za pridelavo teh vin napisati interna pravila, ker v okviru zakonodaje v kratkem času ni mogoče računati na spremembe. Kot je še namignil, se v zvezi s tem celo že nekaj dogaja.
Oznaka določene lege ne pomeni veliko, če to vino ne izstopa
Bojan Kobal je bil do leta 2015 glavni enolog v Ptujski kleti, nato pa je začel kreirati vina v okviru lastne blagovne znamke Kobal Wine Estate. Na trg je prvo vino s podpisom sauvignon blanc single vineyard 2016 poslal leta 2018, grozdje pa prihaja z lege Veliki vrh v Halozah. »Želim si, da bi se določene lege pri nas v Halozah ponovno izpostavile, kot so nekoč že bile. Veliki vrh je izjemna lega, najvišji vrh v Halozah, trte pa rastejo na čistem laporju,« je povedal Kobal in napovedal, da bodo iz njegove kleti prišla na trg še tri ali štiri vina, pri katerih so vinificirane posamezne lege. »Pozna se, da se je klima spremenila, da grozdje bolje dozoreva, zato bo v prihodnosti gotovo spet več poudarka na izpostavitvi teh posameznih leg, ki so že tradicionalno nekaj posebnega,« napoveduje Kobal.
V Brdih govora o posebnih legah in vinogradih pred časom v nasprotju s Štajersko ni bilo, so pa zato Brici v zvezi s tem začeli intenzivno delati že pred nekaj leti. A kot v en glas zatrjujejo vsi, pri tem ne gre za nikakršen marketinški trik, temveč za resničen poudarek na vinih, ki izstopajo iz povprečja. »Ko skozi leta spremljaš trgatve na določenih legah, opaziš, da lahko ima grozdje iz nekaterih leg povsem drugačne lastnosti od grozdja istih sort, ki rastejo drugje. Ne gre za to, da bi trdili, da je boljše, ampak gre preprosto za to, da velja to drugačnost oziroma posebnost izpostaviti. Naša lega Lisičk je prav takšna. Ni spektakularna, ima pa vse, kar jo dela posebno. Zemlja je hkrati šibka in hkrati bogata z laporjem, vinogradi so na terasah, na strmem pobočju nad vasjo Neblo. Vino motnik, ki ga podpisujemo z etiketo single vineyard, nam je res uspelo, dokaz za to je zlata nagrada na Decanterjevem tekmovanju. Ni pa bilo to načrtno, zgodilo se je povsem spontano,« pravi direktor največje slovenske zadružne kleti Kleti Brda Silvan Peršolja in napoveduje, da imajo v Kleti Brda v sodih na krepčanju še single vineyard rebulo, ki zori v jajčastem lesenem sodu, še prej pa naj bi prihodnje leto verjetno prišel na trg single vineyard merlot, ki zori v barikih. Da so določeni vinogradi in lege res posebni, je ugotovil tudi Tilen Praprotnik, ki prideluje vino na gričevju izolskega zaledja v okviru blagovne znamke Steras. Lega Kocinski, na kateri rastejo trte refoška, malvazije in cabernet sauvignona in s katero podpisuje svoja paradna vina, se mu je zdela nekaj posebnega že, ko je leta 2003 ustekleničil prvo vino s te lege. »Ampak sama oznaka, da je vino pridelano na določeni legi in se to na etiketi poudari, ne pomeni veliko, če to vino potem res ne izstopa. Sam v drugih vinogradih te kakovosti vina, ki jo dosegam na legi Kocinski, ne morem doseči. Pa bi jo seveda rad. Zato lahko izpostavim ime lege. Ker je nekaj posebnega,« razlaga Tilen Praprotnik, eden iz mlade garde istrskih vinogradnikov in vinarjev.
Dobro, da smo tudi v Sloveniji šli v to smer
Da pri poudarjanju posameznih vinogradov in leg ne gre zgolj za marketinški trik, so prepričani tudi enologi in trgovci z vinom. Gašper Čarman, najboljši slovenski sommelier in lastnik ene najboljših ljubljanskih slovenskih vinotek e-Vino v Ljubljani, opaža, da je po določenih vinih »cru« ali »single vineyards« vedno več povpraševanja, čeprav so cene primerkov teh posebnih vin višje. »V Sloveniji so ti začetki absolutno za pozdraviti. Ker pa pri nas posebne lege niso definirane, je treba vinarju zaupati. Vinarji, ki imajo na etiketah zapisano (single vineyards) načelno tako ali tako, za tovrstne polnitve uporabljajo svoje najboljše grozdje. Če bi nekdo pri tem zavajal, ga bo trg zagotovo izločil,« je prepričan Čarman. Da gre verjeti poudarjenosti posameznih vinogradniških mikrolokacij, pritrjuje tudi Uroš Bolčina, eden najvidnejših slovenskih enologov zadnjih let, ki trenutno skrbi za ugled in blagovno znamko vin v vinski hiši Santomas iz Šmarij v slovenskem delu Istre, ob tem da svetuje še nekaj drugim slovenskim in tujim vinarjem in lastnikom kleti. »Na neki način gre pri pojavu vin 'single vinyards' za tržni trik, ki pa stoji na zelo trdnih nogah. V Sloveniji se je o tem več začelo govoriti v zadnjem času, ker je pač v svetu ta oznaka postala moderna. Se pa še nedavno o tem, kakšna je sestava zemlje v posameznih vinogradih, kakšna je mikroklima, ni veliko govorilo. Zdaj, ko povsod po svetu vinogradniki in vinarji dajejo poudarek terroirju in posameznim superlegam, je samo dobro, da smo tudi v Sloveniji šli v to smer,« pravi koprski leteči enolog. »Osebno to podpiram in v to verjamem, čeprav je tukaj na Primorskem malce manj raznolikosti tal kot drugod po Sloveniji. Obstajajo pa seveda mikrolokacije, ki jih je vredno izpostaviti, in kakovost vina, ki prihaja iz določenih vinogradov in leg, nedvomno izstopa,« je še povedal Bolčina.
