Četrtek, 6. 1. 2022, 22.15
2 leti, 3 mesece
Znanstveniki, ki bi radi premagali smrt in oživljali mrtve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,63
27
Futurist Ray Kurzweil je eden tistih znanstvenikov, ki se najbolj trudijo, da bi podaljšali življenje in premagali smrt.
Želja po nesmrtnosti je verjetno v vsakem človeku. Čeprav je to s stališča logike zgolj še ena od popolnoma neuresničljivih človekovih želja, pa nekateri znanstveniki ambiciozno napovedujejo nesmrtnost.
"Po mojem je mogoče na smrt gledati na tri načine. Lahko jo sprejmete, lahko jo zanikate, lahko pa ji kljubujete. V naši družbi živijo ljudje, ki smrt zanikajo oziroma jo sprejemajo. Sam ji raje kljubujem." Te besede je leta 2014 v intervjuju za britanski časnik The Telegraph izgovoril ameriško-nemški tehnološki milijarder iz Silicijeve doline Peter Thiel.
Boj proti smrti kot dramilo Zahoda
"Smrt je naraven pojav, toda tudi boj proti smrti je nekaj naravnega," je novinarjem še povedal Thiel, ki načrtuje, da bo živel 120 let. Veliko denarja vlaga v podjetja, ki želijo ustvariti tehnologijo za pomlajevanje ljudi oziroma tehnologijo za zaustavitev staranja, leta 2014 pa je še dejal, da bodo zdravilo za raka odkrili do leta 2034 in da smo zelo blizu odkritju zdravila za Alzheimerjevo bolezen.
Njegov boj proti smrti ima tudi globlji, nekakšen filozofsko-družbeni premislek: z bojem proti smrti želi predramiti zahodno civilizacijo, ki se je po njegovem mnenju preveč nevarno sprijaznila z zatonom.
Bojevnika proti smrti
Kot piše izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti (izšla je leta 2016, slovenski prevod pa leta 2018), se z vprašanjem nesmrtnosti oziroma podaljševanja življenja zelo ukvarjata gerontolog Aubrey de Grey ter polihistor in izumitelj Ray Kurzweil.
Pogovor z Aubreyjem de Greyem:
V Londonu rojeni de Grey, ki želi doseči, da ljudje v prihodnosti ne bi več umirali zaradi vzrokov, povezanih s staranjem, je tako imel pomembno vlogo v s Thielovim denarjem podprtih skladih Methuselah Foundation in SENS Research Foundation. Imel, kajti zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju je ta 58-letni bojevnik proti smrti avgusta lani dobil odpoved.
Transcendentni futurist
Drugega zgoraj omenjenega znanstvenika, zdaj 73-letnega ameriškega futurista Kurzweila, je Google leta 2012 zaposlil za delo pri novih projektih, ki vključujejo strojno učenje in obdelavo jezikov.
Kurzweil je v pred dobrim desetletjem posnetem dokumentarcu Transcendent man (sl. Transcendentni človek) med drugim povedal, da bo znanost že v času njegovega življenja dognala, kako človeka narediti nesmrtnega. Pomenljiv je tudi njegov odgovor na vprašanje, ali Bog obstaja: "Ali Bog obstaja? Rekel bi: ne še."
Zamrznjen bo čakal na obuditev od mrtvih
Kaj če znanosti v času njegovega življenja le ne bi uspelo razvozlati uganke nesmrtnosti? Tudi v tem primeru Kurzweil še ni obupal. V primeru njegove smrti bodo namreč njegovo telo v nekem arizonskem podjetju zamrznili v tekočem dušiku v upanju, da bo prihodnja medicinska tehnologija lahko obnovila njegova tkiva in ga oživila.
Napovednik dokumentarca o Rayu Kurzweilu:
Google, v katerem je zaposlen Kurzweil, je leta 2013 ustanovil hčerinsko podjetje Calico, katerega cilj je "razvozlati zagato smrti". Glavni ustanovitelj podjetja je Bill Maris, ki prav tako verjame v nesmrtnost.
Življenje do 500. leta?
Maris, ki je bil leta 2009 tudi ustanovitelj podjetja Google Ventures, je januarja 2015 v intervjuju za ameriški medij Bloomberg dejal: "Če sprašujete, ali mislim, da je mogoče živeti do 500 let, vam bom odgovoril pritrdilno."
Kot piše Harari, Maris svoje pogumne besede podpira z denarjem. Google Ventures tako veliko denarja namenja za zagonska podjetja, ki se ukvarjajo s podaljševanjem življenja. "Ni nam do tega, da bi pridobili nekaj jardov. V tekmi poskušamo zmagati. /.../ Ker je bolje živeti kot umreti," še pravi Maris.
Bomo premagali smrt že do leta 2050?
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko smrt premagali do leta 2200, drugi pa, da bi nam to lahko uspelo že do leta 2100. Kurzweil in de Grey sta še bolj optimistična: pravita, da bo imel vsak, ki bo do leta 2050 imel zdravo telo in zdrav bančni račun, dobre možnosti za nesmrtnost, pri čemer bo smrt premagoval v desetletjih, piše Harari.
Pogovor z Billom Marisom:
Vsakih deset let bomo odšli na kliniko, kjer bodo poskrbeli za našo preobrazbo. Ozdravili nas bodo bolezni, obnovili propadajoča tkiva ter izpopolnili dlani, oči in možgane. Zdravniki bodo do naslednjega zdravljenja iznašli že kup novih zdravil, izboljšav in naprav.
Neumrljivi, ki bodo še vedno lahko umrli
Če imata Kurzweil in de Grey prav, danes na ulicah že srečujemo nesmrtne ljudi. Ti bodo v resnici neumrljivi, ne nesmrtni. Prihodnji nadljudje bodo v nasprotju z bogovi še vedno lahko umrli v vojni ali nesreči in iz onstranstva jih ne bo mogoče priklicati nazaj, poudarja izraelski zgodovinar.
Pravi tudi, da se je v 20. stoletju povprečna življenjska doba skorajda podvojila. Leta 1900 je bila namreč svetovna pričakovana življenjska doba samo 40 let. Mnogi so umrli zaradi podhranjenosti, nasilja in bolezni. Kdor se je temu izognil, je lahko živel več kot 70 ali 80 let, kar je naravna življenjska doba homo sapiensa. V 21. stoletju bi lahko življenjsko dobo podaljšali do 150 let, je prepričan Harari.
Sodobna medicina nas je rešila prezgodnje smrti
Sodobna medicina nam do zdaj naravne življenjske dobe ni podaljšala niti za leto, opozarja Harari. Njen največji dosežek je, da nas je rešila prezgodnje smrti.
Ameriški milijarder Peter Thiel je pred leti dejal, da želi živeti 120 let. Morda so zdaj njegovi načrti še večji.
Tudi če nam bi uspelo premagati raka, sladkorno bolezen in druge množične ubijalce, bi to za zdaj pomenilo le, da bi vsi dočakali 90 let, ne pa 150 ali celo 500. Za kaj takega bi morala medicina predelati temeljni ustroj in večino procesov človeškega telesa ter dognati, kako obnavljati organe in tkiva. Nihče ne more z gotovostjo reči, da nam bo to uspelo do leta 2100.
Boj za večno mladost v 22. stoletju?
Bo pa vojna proti smrti najpomembnejši projekt prihodnjega stoletja. Vse vojne in vsi spopadi v zgodovini bodo le bled uvod v pravi boj, ki je pred nami - boj za večno mladost, sklene Harari.
27