Brez Šarca in Bratuškove?

Sestava vlade do 3. junija, Golob naslovil cene naftnih derivatov

R.T.
3. 5. 2022, 14.10
Posodobljeno: 3. 5. 2022, 15.14
Deli članek:

Določili so časovnico nadaljnjih pogajanj, vlado pa si želijo sestaviti do 3. junija. Do konca tedna je pričakovati razrez ministrskih mest po koalicijskih partnerjih.

Bobo
Robert Golob

Ob začetku koalicijskih pogajanj je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob o teh dejal, da je bil prvi del uspešen, saj da so se uspeli dogovoriti o časovnici, po kateri bodo poskusili ujeti "najhitrejši rok, to je 3. junij" za sestavo vlade. "Predpogoj za to je, da bomo še pred 13. majem uskladili večino točk med sabo, zato da lahko gremo s formiranjem parlamenta naprej po hitrem postopku."

Golob je za jutri napovedal delovna pogajanja, in sicer v enaki sestavi: "Delali bomo non stop, da pridemo čim prej do skupnih rešitev." O imenih sicer še niso govorili – govorili so torej o usklajevanju programskih vsebin in zakonu o vladi. O spremembah slednjega še ni mogel povedati kaj konkretnega.

O ministrstvih bodo razpravljali konec tedna, je še dejal in dodal, da je prepričan, da bodo razrez ministrstev do takrat dorekli.

Da večjih zapletov ni videti, je ponovila tudi predsednica stranke SD Tanja Fajon. Pogajanja je za uspešna označil tudi predsednik stranke Levica Luka Mesec. "Nekatera ugibanja, ki so v javnosti, niso napačna," pa je na vprašanje o tem, kaj so prioritete Levice dejal Mesec. V javnosti se namreč ugiba, da bi Levica utegnila zasesti resorje sociale, šolstva in kulture. 

Že danes so si za cilj zastavili dva mandata, je pozneje dodal Golob. Le tako bodo lahko realizirali vse cilje, ki jih imajo. Vlada bo usmerjena v "oba pola": kako ustvariti in kako deliti. Ta dva na videz protislovna cilja bodo naslovili takoj. Dodal je še, da bomo do leta 2030 spet živeli v državi, na katero bomo ponosni.

Tega, ali bosta v vladi tudi predsednica SAB Alenka Bratušek in predsednik LMŠ Marjan Šarec, Golob ni želel komentirati. Zagotovil pa je, da bodo vsa imena ustrezna in strokovna.

Vlada se je za začasno regulacijo maloprodajnih cen določenih naftnih derivatov odločila 14. marca zaradi hudih motenj na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen. Najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi je določila pri 1,503 evra za liter, dizla pa 1,541 evra za liter. Regulacija je veljala do konca aprila in vlada se je minuli petek, le nekaj dni po volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, ni odločila podaljšati. Cene naftnih derivatov se tako od 1. maja znova prosto oblikujejo na trgu in pričakovano so se v nedeljo krepko zvišale.

Dotaknil se je tudi cena naftnih derivatov. Kot je dejal, gre za maščevanje vlade ljudem, ker niso volili zanjo. Pri podražitvah se mu sicer bolj kot vladno nagajanje zdi pomembno to, da je v trenutku, ko trg ne deluje, kar se po njegovem dogaja v Sloveniji, čas za pametno regulacijo.

Kartelno dogovarjanje

Golob je opozoril na neverjetno usklajenost cen pogonskih goriv pri trgovcih z naftnimi derivati. Kot je dejal, so podražitve pod drobnogled vzeli tudi njihovi pravniki, v zadnjih podražitvah pa je opaziti sume kartelnega dogovarjanja. "Če se bo to nadaljevalo, bomo v Gibanju Svoboda pozvali agencijo za varstvo konkurence, da ukrepa proti trgovcem. Cene so tako neverjetno usklajene, da si zaslužijo podrobno analizo," je še dejal.