“Ves ta denar, ki ga danes razdajamo med zdravnike, šolnike in vse ostale, pravzaprav ni davčni denar,” je v Odmevih opomnil ekonomist dr. Maks Tajnikar, ki je opozoril, da je za letošnje leto deficit v državnem proračunu 3,3 milijarde evrov – in toliko se bo državni proračun zadolžil, da bomo lahko plačali vse te dodatke. “To me skrbi, hkrati pa obrestne mere naraščajo, krediti so vse dražji in ni rečeno, da ne bi države na ta način pripeljali v neko zelo nerodno situacijo – in tu je ključen prav javni sektror, ki se financira iz tega dolga, ki se sedaj pojavlja na ravni države,” je še izpostavil.
Minister za delo Luka Mesec je dokončno potrdil, da bo minimalna plača znašala 1202,36 evra bruto oziroma 878 evrov neto – torej sto evrov neto več kot lani. Novi bruto znesek presega lanskega za 12 odstotkov, stroški delodajalcev pa se bodo povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja, ki je bila lani višja od minimalne plače. Ta je do zdaj predstavljala dobrih 53 odstotkov povprečne plače, po novem bo 60 odstotkov. Dvig minimalnih plač naj bi za seboj potegnil tudi dvig drugih plač. Ekonomist dr. Maks Tajnikar je v Odmevih pojasnil, da je vpliv minimalnih plač relativno šibak – tako na plačni sistem kot na gospodarstvo kot celoto – je pa zelo močan socialni korektiv.
Tajnikar meni, da gre za neodgovorno razdeljevanje denarja, ki ga pravzaprav ni. Poleg tega ni prepričan, da se finančni minister zaveda, da bi moral biti zavora takih gibanj in da bo za morebitno polomijo odgovoren sam. Tako bi morali biti vsi odhodki – ki jih zdaj dobivajo vsi, ki potrkajo na vrata vlade, ali pa naj bi bili namenjeni za obljubljene plače, dodatke, dokapitalizacije energetskih podjetij, take in drugačne subvencije, dolgotrajno oskrbo, odpravo doplačil v zdravstvu in tako dalje – verificirani v parlamentu. Zato bi bil potreben rebalans državnega proračuna in zelo resna razprava o razvojnih prioritetah države, je poudaril za Delo. Po njegovem mnenju je mogoče, da predvideni deficit državnega proračuna za leto 2023 ne bo dovolj, saj je načrtovana rast odhodkov za kar 12 odstotnih točk višja od rasti prihodkov državnega proračuna. S tem tudi vzdržujemo in celo povečujemo presežno povpraševanje, kar bo inflacijo vsaj ohranjalo, če ne pospeševalo.
Ekonomist dr. Janez Šuštaršič pa meni, da je težava relativna višina te plače, po zadnjih podatkih bo nova minimalna plača 64 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu – kar pomeni, da bo v gospodarstvu večina ljudi na minimalcu, blizu minimalca ali pa še vedno pod povprečjem. V podjetjih tako ni možno ustvarjati nekega stimulativnega nagrajevanja, kar se Šuštaršiču zdi problematično. “Vsi bodo imeli občutek, da so še malo slabše plačani, ker bodo še bližje minimalcu,” je napovedal. Se lahko ujemamo v inflacijsko spiralo? “Prav gotovo. Realne plače, ko je inflacija 10-odstotna, žal morajo padati oziroma ne smejo v celoti slediti inflaciji, če želimo, da se ta umiri,” je povedal Šuštaršič, ki je omenil še na drug del problema, in sicer da se sproži plaz – ne le, da vsak nekaj zahteva zase, ampak je tudi marsikomu ugodeno, brez da bi kdo pri tem gledal celoto. Ravno zato je bil pred leti uveden enotni plačni sistem, ker so različne skupine znale dobiti različne dodatke in ugodnosti, potem pa je sistem postal neobvladljiv. Namesto, da bi nekdo najprej predstavil neko vizijo, kako se bo ta plačni sistem spreminjal, se je različnim skupinam začelo dajati ugodnosti, zdaj pa se napoveduje reforma, ki bo to že zatečeno dejstvo.
Voditelj oddaje Odmevi je spomnil na predlog kluba SBC, da bi v zameno za manjšo davčno obremenitev dela pristali na obremenitev premoženja. Tajnikar je potrdil, da obstaja teza, da so preko prispevkov naše plače zelo obremenjene. Omenjena rešitev po njegovem mnenju sicer ni tako lahko izvedljiva, saj premoženjski davki potegnejo za seboj ogromno odprtih vprašanj, o katerih se ni še nič reklo. “Običajno ljudje, ki govorijo o teh stvareh, niti ne vedo, za kaj gre,” je ocenil Tajnikar.
Šuštaršič je opomnil, da imamo na eni strani prispevke in obdavčitev prihodkov iz dela – ki je absolutno previsoka, na drugi strani imamo obdavčitev kapitala premoženja, ki ni tako zelo nižja, kot je tista prva višja, potem pa imamo še vprašanje javnih izdatkov. “To je ta tretji del trikotnika, o katerem se je treba pogovarjati,” je dejal Šuštaršič, ki je opozoril, da vsaka napovedana reforma stane po 500 milijonov. Po njegovih besedah se ne more kar napovedovati reforme eno za drugo in ljudem v ta namen jemati denarja. “Beseda reforma, ko sem se še jaz ukvarjal s politiko in ekonomijo, je pomenila strukturne spremembe, ki povečajo učinkovitost – ne pa strukturne spremembe, ki pomenijo, da bo država vsako leto zapravila milijardo več. To ni nobena reforma,” je bil kritičen. Šuštaršič je še opozoril, da tudi poguma za reforme ni. Kdor resno namerava delati reforme, bo seveda v tem procesu doživel tudi kakšno stavko in socialni spor – če nihče zares ne nasprotuje, niti ni reforma. Tudi s kakšnim županom, kot je Zoran Janković, se bo treba znati pogovarjati, ne pa se umikati pred njim, je dejal.
Sara Kovač