REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stop vladanju v stilu »Sončnega kralja«: Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce

Stop vladanju v stilu »Sončnega kralja«: Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilceSončni kralj Robert Golob je doživel hladno prho... Vir: Zajem zaslona, Telegram

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce, čeprav je premier Robert Golob 10. januarja napovedal, da bodo do reforme plačnega sistema prejemali 600 evrov bruto dodatka.

Očitno je postalo, da je bila poteza predsednika vlade, čeprav dobronamerna in zaradi zaostajanja plač sodnikov v osnovi upravičena – tudi nepremišljena in neustavna.

Gre za presenečenje, ki ga tožilci in sodniki niso veseli, a pomeni dober preobrat za državo.

Gesta predsednika vlade, ki je sodnikom nenadoma ponudil 600 evrov bruto dodatka je v Sloveniji namreč sprožila pravi vihar protestov in zahtev različnih uslužbencev.

Bila je tudi zadnji žebelj v krsto »enotnega plačnega sistema«, mnogi pa so bili osupli tudi nad dejstvom, da si je predsednik vlade upal samo določene javne zaposlene izpostaviti in posebej nagraditi.

To je sprožilo proteste. Izkazalo se je, da se vprašanje plač ne da urejati z ad hoc potezami.

Očitno je postalo, da je bila poteza predsednika vlade, čeprav dobronamerna in zaradi zaostajanja plač sodnikov v osnovi upravičena – tudi nepremišljena in neustavna.

Bila je nedomišljena. Namesto da bi se urejale plače vseh javnih uslužbencev istočasno, so bili posebej izpostavljeni kot bolj enaki - sodniki in tožilci.

Med ljudmi je seveda završalo. Upravičeno...

Posledice smo videli tudi včeraj, ob protestu pred parlamentom, ki jih doslej na tem mestu v takšnem številu še nismo videli – upokojencev.

Sedaj pa je sledil korak, ki kaže, da v tej državi o vsem vendarle ne more odločati en človek, pa čeprav predsednik vlade z izjemno veliko podporo volivcev.

In da se bodo plače določale na urejen in bolj transparenten način. In to je dobro.

Korupcija v sodstvu Vir:EEAS
Korupcija v sodstvu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vlada je nato besedilo predloga zakona po več obravnavah določila na dopisni seji na začetku tega tedna.

In ga poslala v obravnavo DZ-ja po nujnem postopku.

Toda na današnji novinarski konferenci pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan potrdila, da je vlada na seji sklenila, da iz zakonodajnega postopka za zdaj umakne predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in tožilce.

Kot je pojasnila, želijo v vladi predlog ponovno preučiti po nekaterih odprtih vprašanjih, na katera je ta teden opozorila zakonodajnopravna služba državnega zbora.

Glavni problem je, ker bi v obdobju izplačevanja spornih dodatkov lahko namreč plače pravosodnih funkcionarjev tako presegle plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, denimo plače predsednice republike, predsednika vlade, ministrov in predsednice DZ-ja.

Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi zadevni dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev.

Finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

V Slovenskem sodniškem društvu so se odzvali, da umik razumejo kot začasen zaplet, »saj je hitrost včasih slab zakonodajalec.«

V društvu državnih tožilcev so »presenečeni in hkrati razočarani« nad odločitvijo vlade, da umakne predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce iz zakonodajne procedure.

Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem mogočem času vrnila v zakonodajni postopek.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Iz mnenja zakonodajno - pravne službe DZ-ja pa izhaja, da je predsednik vlade predlagal rešitev, ki je – neskladna z ustavo in odstopa od zakonodaje, ki ureja plače v javnem sektorju.

Povedano preprosto – šele ko bo vprašanje plač v javnem sektorju urejeno z zakonom, si lahko sodniki in tožilci obetajo boljše plače.

Tudi sodniki in tožilci ne morejo – biti nad zakonom.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednice republike, vlade, ministrov, predsednice DZ-ja, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.

Sodišče
Vir: Zajem zaslona

Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil sporen tudi z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.

Šele ko bo vprašanje plač v javnem sektorju urejeno z zakonom, si lahko sodniki in tožilci obetajo boljše plače. Tudi sodniki in tožilci ne morejo – biti nad zakonom.

Ob zagotavljanju neodvisnosti sodstva pa je zakonodajno-pravna služba DZ-ja opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka.

Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023.

»Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače – v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku - ponovno znižajo,« je zakonodajno-pravna služba DZ-ja zapisala v mnenju.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ob tem pa bi »predlagana rešitev predstavljala tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju,« kar z drugimi besedami pomeni, da bi bili tožilci in sodniki privilegirani v primerjavi z nekaterimi drugimi uslužbenci.

Lahko bi celo rekli, da bi bili nad zakoni – in to seveda ne gre.

Celoten zaplet očitno kaže, da je predsednik vlade predlagal ukrep, ki privilegira tožilce in sodnike, je nesistemski in ustavno sporen.

Vladanje v stilu »Sončnega kralja« je tako doživelo polom – kar pa ni slabo za Slovenijo kot pravno državo.

Sončni kralj Robert Golob je sicer doživel hladno prho, vladavina zakonov pa je rešena...

Vse skupaj je seveda blamaža za vlado, a še vedno manjša od tistih v času prejšnje vlade.

Takrat so Janez Janša in njegova vladna ekipa namreč vladali kar z neustavnimi ukrepi in navkljub opozorilom o neustavnosti le-teh, kar Golobova vlada, kot kaže vsaj ta primer -  vendarle ne počne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek