Sreda, 15. 6. 2022, 8.34
2 meseca, 1 teden
Kaj imata skupnega portugalska Évora in ljubljanska Cukrarna?
Prehod v podnebno nevtralno družbo je ena izmed prioritet Evropske unije in sodobne družbe.
Mesto Évora na Portugalskem je pod zaščito organizacije UNESCO.
V svetu potekajo številni zanimivi projekti, ki so nam vsem lahko v velik navdih, kako se je mogoče lotiti družbenih sprememb za reševanje podnebne krize.
Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti
V sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je potekala mednarodna konferenca z naslovom Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti.
Na konferenci Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti je sodelovalo 21 strokovnjakov iz devetih držav, ki so navzoče seznanili z najnovejšimi primeri dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti, zelene preobrazbe stavb, trajnostne in podnebju prijazne rabe zemljišč (LULUCF) ter trajnostne gradnje in zelenega javnega naročanja. Cilj konference je bil nagovoriti predstavnike občin, razvojnih agencij ter strokovno in tudi splošno javnost z namenom soustvarjanja dobrih praks za prehod slovenske družbe v podnebno nevtralnost.
Med konferenco so nastale tudi naslednje ilustracije, ki ponazarjajo tematiko, ki so jo obravnavali posamezni predavatelji:
Avtorja ilustracij sta Matej de Cecco in Jernej Žumer.
"Načrtujmo mesta za ljudi"
Udeleženci konference so lahko prisluhnili strokovnjakom ter imeli možnost izmenjave znanj in izkušenj, ki so dobra podlaga za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. "Prenosi praks iz tujine so dobra inspiracija, da lahko bolj ambiciozno zastavimo stvari, ki so pri nas začrtane," je povedal Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije ter izpostavil predavanje profesorja dr. Hermanna Knoflacherja, enega odmevnejših strokovnjakov na področju trajnostne mobilnosti, prostorskega načrtovanja, urbanističnega načrtovanja in načrtovanja prometa, enakovrednega za vse udeležence.
Dr. Hermann Knoflacher
Dr. Knoflacher je velik zagovornik načrtovanja mest po meri ljudi: "Deli mest, kjer vidimo pešce, so živi, deli, kjer ljudi ni, so mrtvi. Zato načrtujmo mesta za ljudi."
Znan je tudi po svojih kritikah čezmerne uporabe avtomobilov in njihovih učinkov na ljudi in okolje. Je tudi oče številnih poskusov prikaza in vizualizacije neracionalnosti mestnega motornega prometa in njegove čezmerne porabe prostora. Prepričan je, da podnebne nevtralnosti ni mogoče doseči brez spremembe paradigme v urbanističnem načrtovanju in prometu.
CARE4CLIMATE nagrajuje: Preverite svoje znanje
Sodelujte v poučnem kvizu in se potegujte za praktične nagrade, ki jih podarja ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Človekova dejavnost obremenjuje okolje, gradnja pa prispeva kar 40 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje. Trajnostna gradnja je eno od področij, ki jih moramo upoštevati tudi posamezniki, če želimo prispevati k zmanjšanju učinka toplogrednih plinov na naše podnebje. Preizkusite svoje znanje o različnih vidikih učinkovite rabe energije.
Nad podnebne spremembe z bogatimi gozdovi
Na področju rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva so bili v ospredje postavljeni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam, ukrepi v sektorju in pomembnost ravnotežja okoljskih, družbenih in ekonomskih vidikov. Dr. Emil Cienciala, vodja oddelka za raziskave in znanost na Inštitutu za raziskovanje gozdnih ekosistemov na Češkem, je navzočim predstavil izzive blaženja podnebnih sprememb na Češkem, kjer se soočajo z dvigom povprečnih letnih temperatur in ekstremno sušo, posledica katere je vse večja škoda zaradi podlubnikov.
Pri strategiji prilagajanja gozdov podnebnim spremembam velik pomen pripisuje vrstno in strukturno bogatim gozdovom, primernim za spreminjajoče se okoljske razmere, pa tudi dolgoročnemu načrtovanju, pametni rabi lesa in skrbi za zdravje tal.
Prenova zahteva celosten pogled na stavbo
Évora na Portugalskem
Na področju zelene prenove stavb in trajnostne gradnje je mag. Miha Tomšič poudaril pomembnost razvoja slovenskega sistema kazalnikov trajnostne gradnje, ki bodo podlaga za naprej: "Precej daleč smo od časov, ko nas je v stavbah zanimalo le ogrevanje v zimskih dnevih. Danes govorimo o trajnostnih stavbah, ki so precej kompleksne. Stavba ni enota, ki bi jo lahko gledali ločeno od preostalih, ampak moramo vključiti različne dejavnike."
Prav tako pri prenovi stavb ni izključujoče področje kulturne dediščine, kar je v svojem predavanju izpostavil dr. João Bravo Dias, in sicer na primeru prenove zgodovinskega dela mesta Évora na Portugalskem v okviru projekta POCITYF H2020.
V zadnjih desetletjih se je Évora jasno zavezala boju proti podnebnim spremembam tako, da se je osredotočila na ukrepe, usmerjene v trajnost. Tako so uvedli prva pametna električna omrežja na Portugalskem in se lotili novih načinov proizvodnje in distribucije električne energije, kar kaže, da je mogoče združiti razvoj in ohranjanje kulturne dediščine.
Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Nekdanja rafinerija sladkorja je septembra 2021 odprla svoja vrata po nekaj manj kot treh letih intenzivne prenove.
Arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš je energetsko prenovo stavb predstavil na primeru spomeniško zaščitene Cukrarne v Ljubljani. Udeležencem je predstavil ideje, zahteve in omejitve, s katerimi so se arhitekti soočali, ter kako jim jih je uspelo vključiti v statično in energetsko prenovo.
Cukrarna je spomeniško zaščiten objekt, ki je doživel poleg vsebinske tudi popolno statično in energetsko prenovo. V okviru mogočega je nastal sodobno prenovljen objekt s popolnoma novo vsebino in namenjen javnemu programu.
"Ni časa, zato je treba delovati povezano"
Skupni imenovalec dogodka je bilo spoznanje, da spremembe potrebujejo čas, da se zgodijo, a tega žal ni veliko, zato je treba delovati še bolj povezano.
To je v svojem nagovoru prisotnim poudarila tudi v. d. generalne direktorice direktorata za okolje mag. Tanja Bolte: "Slovenija je dosegla zakonodajno določene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, saj se emisije toplogrednih plinov niso povečale za več kot štiri odstotke glede na leto 2005, kot je bilo to določeno, a to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij toplogrednih plinov, kar je še zlasti dolgoročno pomembno za prehod v podnebno nevtralno družbo, kar smo si zadali s sprejetjem dolgoročne podnebne strategije."
Dogodek je znova dokazal, kako pomembna so tovrstna srečanja in izmenjava izkušenj. Udeleženci so bili predstavniki občin, razvojnih agencij, stroke in nevladnih organizacij, ki so spoznali tudi številne lokalne pobude z dobrimi rezultati (primer Šolske ulice kot območja varnih prihodov v šolo, ki jo izvaja Inštitut za politike prostora – IPOP).
Dan se je zaključil z ogljično nevtralnim kolesarskim izletom in ogledom dobrih praks po Ljubljani v organizaciji Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
Projekti, kot je LIFE IP CARE4CLIMATE, s 15 partnerji z ozaveščanjem, izobraževanjem, usposabljanjem in informiranjem pospešujejo izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb oziroma zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Konferenca je bila tako le ena od aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta ob različnih izobraževanjih, delavnicah, usposabljanjih, izdanih publikacijah in podobnem.
Preberite še:
