Tri ure je srbski teniški igralec Novak Đoković potreboval, da je v wimbledonskem finalu premagal Nicka Kyrgiosa ter osvojil 21. lovoriko na turnirjih največje četverice, sedmo v Londonu. Z njo se je na drugem mestu najuspešnejših igralcev na igriščih All England's Cluba izenačil s Petom Samprasom, zaradi katerega je ob Američanovi prvi zmagi na sveti travi pri dobrih štirih letih dobil navdih, da je sploh začel igrati tenis. Eno zmago več v Londonu ima Roger Federer, ki je na lestvici najuspešnejših igralcev vseh časih na turnirjih za grand slam z 20 lovorikami nazadoval na tretje mesto. Đoković pa je zaostanek za Nadalom znižal za eno zmago.
Kyrgios je finale spodbudno začel ter z enim odvzetim servisom dobil prvi niz. Izkazalo se je, da Đoković do konca dvoboja ni več izgubil začetnega udarca, Avstralcu pa dvakrat odvzel servis, kar je zadostovalo za vodstvo z 2:1 v nizih. Četrti niz se je končal v podaljšani igri, v kateri je bil prepričljivo boljši Srb, ki je zmagal s 4:6, 6:3, 6:4, 7:6 (3). Številne izjemnega Srba so res neverjetne, saj je dobil četrti Wimbledon zapored, potem ko je bil turnir predlani zaradi pandemije koronavirusa odpovedan.
Nekoč sovražnika postajata vse boljša prijatelja
Ker je Nick Kyrgios dobil polfinalni dvoboj proti Rafaelu Nadalu brez boja, je imel precej časa, da se je kratkočasil s pisanjem sporočil Novaku Đokoviću. Preteklost izmenjav ostrih besed predvsem s strani Kyrgiosa do enega najboljših igralcev vseh časov je zelo dolga. Avstralec je Srbu izrekel številne žalitve, ki so se morda zdele najostrejše predvsem v zadnjih dveh letih, ko je Đoković zaradi svojega prepričanja, da se ne bo cepil proti covidu, doživljal najtežje čase svoje poti. Med drugim so ga Avstralci januarja celo izgnali iz države. Za nameček je tako v Melbournu kot Parizu turnir osvojil Rafael Nadal, s katerim bijeta bitko, kdo bo na koncu na turnirjih za grand slam najuspešnejši igralec vseh časov.
»Povsem sem izčrpan, a ponosen na prehojeno pot v zadnjih dveh tednih. Morda nikoli več ne bom igral v finalu Wimbledona, a moram iz srca čestitati Novaku, ki je bil letos najboljši. Navdušen pa sem tudi nad občinstvom,« je z rdečo kapico v belem Wimbledonu povedal Nick Kyrgios, ki se pred dvobojem ni povsem zadovoljil z dogovorjeno večerjo s tekmecem, temveč ga je tudi izzval, da bi se v kakšnem baru družila dalj časa. Đokovićeve besede po zmagi so bile večino časa namenjene Kyrgiosu, za katerega ne dvomi, da vsaj v Wimbledonu še ni rekel zadnje besede. »Nisem mogel potrditi, da bi se lahko družila dalj časa, saj je ob meni žena Jelena, s katero imava obletnico poroke in ji iz srca čestitam za vso podporo, ki jo imam ob njej. Verjamem, da bova šla kmalu na večerjo in pijačo in bova videla, kako se bo razpletlo. Morda pa je bil wimbledonski finale začetek najinega velikega prijateljstva,« je odgovoril Novak Đoković, ki se je zahvalil številčni ekipi v svoji loži, ki mu pomaga premagovati ovire in osvajati največje lovorike.
Elena Ribakina v prvem finalu do največjega uspeha
Ženski finale se je razpletel presenetljivo. Elena Ribakina je postala prva Kazahstanka, ki je osvojila turnir za grand slam, potem ko je bila v finalu po izjemnem preobratu boljša od favorizirane Ons Jabeur. Tunizijka je dobila prvi niz, v nadaljevanju pa je Moskovčanka, ki je spremenila državljanstvo leta 2018, povsem prevladovala na igrišču ter tekmici oddala le še štiri igre. Medtem ko so organizatorji letos prepovedali nastopanje ruskim in beloruskim športnikom, ki sicer lahko tekmujejo na drugih turnirjih, je pokal dvignila igralka ruskega rodu. Simbolizirala je usmeritev profesionalnih teniških igralcev in igralk in njihovih združenj. V teniškem svetu velja pravilo, da športniki niso krivi za grozote vojne v Ukrajini, zato lahko Rusi in Belorusi igrajo po vsem svetu. Navsezadnje je v Londonu manjkal prvi igralec sveta Daniil Medvedjev. Nova teniška junakinja bo na današnji lestvici ostala 23. igralka sveta, saj pridobljene točke v Wimbledonu ne štejejo za uvrstitev.
Čeprav je Kazahstanka znana po tem, da svojih zmag vsaj navzven ne doživlja preveč čustveno, je teniški svet ob njenem zgodovinskem uspehu pričakoval, da bo pokazala nekaj več čustev. A jih ni. »Morda jih bom kasneje, ko bom sama v sobi in bom ves čas le jokala. Ne vem. Vem pa, da sem presrečna in ponosna, da sem osvojila wimbledonsko lovoriko,« je pripovedovala Elena Ribakina. »Ko sem imela govor na igrišču po zmagi, sem razmišljala predvsem o tem, da ne bi jokala. To mi je uspelo. Morda bom nekoč bolj slavila zmage. Trenutno sem takšna, kakršna sem,« je nadaljevala.
Ons Jabeur je z uvrstitvijo v finale postavila nov mejnik afriškega in arabskega tenisa. Tunizijka je pred prvenstvom veljala za eno največjih favoritinj, takoj za Poljakinjo Igo Šwiatek, ki v Londonu ni blestela. Po finalnem porazu ni bila potrta, temveč ponosna na pot, ki jo je na igriščih All England's Cluba prehodila. »Lahko pa rečem, da bi se v primeru zmage veselila precej bolj kot tekmica. Iz srca ji čestitam in privoščim zmago, saj je bila v finalu preprosto boljša,« je dejala Ons Jabeur.