22. decembra se je na sestanku med ministrstvom za finance in pravosodje dokončno prižgala zelena luč za nakup sodne stavbe na Litijski: najprej je privolila državna sekretarka Saša Jazbec, nato pa še minister Boštjančič, so razkrili v Tarči. Nato je Boštjančič za projekt glasoval tudi na dopisni seji vlade, 28. decembra.
V studiu tokratne Tarče so se glede aktualnih političnih bojev, visokih cen za ogrevanje, nakupa 3.000 prenosnikov in nakupa sodne stavbe, zaradi katerega naj bi pravosodna ministrica Švarc Pipan izgubila podporo v SD, besedno spoprijeli ministri in nekdanji ministri: Matjaž Han (SD), Klemen Boštjančič (Svoboda), Luka Mesec (Levica), Jernej Vrtovec (NSi) in Aleš Hojs (SDS). Medtem je SDS vložila interpelaciji proti dvema ministricama: Dominiki Švarc Pipan in Emiliji Stojmenovi Duh. Ministri zdajšnje vlade so pripravili predvsem kopico izgovorov in valjenja odgovornosti na sistem, v nekaterih primerih so se celo spraševali, kje je afera in da je ne vidijo.
Med Gibanjem Svoboda in SD se zaostrujejo podtalni koalicijski boji, saj imajo tabori v strankah različna stališča glede odgovornosti za sporen nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Premierja zanima odgovornost tistih, ki so na pravosodnem ministrstvu operativno vodili posel, v SD pa veliko vplivnih članov vidi rešitev položaja v čimprejšnjem žrtvovanju ministrice Dominike Švarc Pipan, ki naj bi ji podporo odrekli tudi lastni poslanci SD. Nihče od poslancev SD tega vprašanja ni hotel komentirati pred kamero, kar kaže na občutljivo stanje v stranki, napove uvodni prispevek Tarče.
Delova novinarka in komentatorka Suzana Kos ugotavlja, da pisanje nekaterih provladnih medijev, ki napadajo nekatere predstavnike SD, lahko razumemo kot poskus discipliniranja koalicijskih partnerjev, predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je SD označil za “staro plenilsko stranko”. Kot so poročali v Tarči, je Brecelj pred dnevi k izstopu iz strateškega sveta za zdravstvo prisilil Branka Gabrovca, direktorja NIJZ in predsednika strateškega sveta SD za zdravstvo. “Pri Gabrovcu ne gre za nadure, ki si jih je izplačeval; po tem je znan, ampak ker je glavna oseba na področju zdravstva v SD.” Breclja moti predvsem vodenje onkološkega inštituta, kjer je zaposlen in kjer naj bi kadrovali predvsem po željah stranke SD. “Njihovo delo ni transparentno, da ima z onkološkim inštitutom čudne namene, butaste namene, sem ga opozoril – kaj počnete, ne morete biti Zemljarič. Na Onkološkem se hvalijo, da so poznali Zemljariča, on je bil inteligenten, vi niste, vi ste butasti, sem rekel, dobesedno – ob prvo stvar, ki jo boste naredili, se boste spotaknili, našli vas bodo – in so jih, pri sodni stavbi, ker tako neumnega nakupa v Sloveniji še ni bilo,” je za Tarčo dejal Brecelj.
Po sestanku z Golobom prejšnji četrtek je imela ministrica občutek, da ji šef vlade še vedno zaupa, nato so na ministrstvu začele leteti glave, oditi je moral generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič, premestili bodo vodjo investicij Simona Starčka in vodjo finančne službe Janjo Garbas Hočevar. Oba naj bi bila na bolniškem dopustu.
Klemenčič odprl denarno pipico
Vprašali smo se, ali se odgovornosti za nakup stavbe lahko povsem izogne največja vladna stranka? Minister za finance iz Gibanja Svoboda je za nakup stavbe na hitro zagotovil 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve. To je njegovo ministrstvo storilo, čeprav zakon o javnih financah določa, da se lahko proračunska rezerva uporablja samo za nepredvidene namene. Glede nakupa sodne stavbe je ministrstvo za pravosodje z ministrstvom za finance imelo več sestankov. Petega decembra sta se srečala Dominika Švarc Pipan in Klemen Boštjančič, sekretarka Saša Jazbec pa naj bi takrat prvič omenila možnost, da stavbo kupijo še v letu 2023, a sta se ministra dogovorila, da z nakupom ne bodo hiteli. Potem se je Igor Šoltes z ministrstva za pravosodje srečal z različnimi predstavniki ministrstva za finance: Sašo Jazbec, Gordano Pipan in Klemnom Babnikom. Na pravosodnem ministrstvu so v uradnem odgovoru zapisali, da je s hitrim nakupom vztrajal zdaj že razrešeni Uroš Gojkovič.
V Tarči so vprašali ali lahko pravosodna ministrica ubrani svoj položaj glede na to, da ji podpora najbolj kopni v lastni stranki SD. Po zanesljivih informacijah, ki jih je pridobila Trača, se je Švarc Pipanova izključila tudi iz komunikacijskega kanala predsedstva stranke na mobilni aplikaciji Viber.
Suzana Kos je nato povedala, da je Dominiki Švarc Pipan naklonjen premier, ker je bila ona prav njegova izbira za ministrico za pravosodje in šele potem je predsednica stranke Tanja Fajon prepričala druge v stranki, da je Dominika Švarc Pipan dobila podporo za ministrico za pravosodje.
Kot so še povedali v Tarči, bo za njeno usodo zelo pomembna tudi cenitev vrednosti kupljene stavbe na Litijski. Če bo zelo odstopala od cene, ki jo je plačalo ministrstvo in s tem davkoplačevalci, bo to vplivalo tudi na odločitev premierja. Poleg tega je vse več tudi strokovnih mnenj, ki kažejo, da bo prenova kupljene stavbe zahtevala izdatna proračunska sredstva. Po oceni, ki jo je za Tarčo povedal Marko Novak, predsednik upravnega odbora Fiabci Slovenija, bo strošek pri kompletni sanaciji stavbe od 1.500 do 2.000 evrov na kvadratni meter brez davka in aneksov. Tako bi obnova pet tisoč kvadratnih metrov velike stavbe stala kar od 7,5 do 10 milijonov evrov, kar bi skupaj s kupnino zneslo od 15 do 18 milijonov evrov. Če bi se izkazalo, da bi sanacija stavbe nekajkrat presegala ocenjene vrednosti, obstaja realna možnost, da zaradi negospodarnosti nakupa na tej stavbi ničesar ne naredijo in jo prodajo z izgubo, četudi od tri do štiri milijone, samo da ne bi nastala dodatna izguba v vrednosti 10 ali 15 milijonov evrov, je za Tarčo povedal Marko Novak, predsednik upravnega odbora Fiabci Slovenija.
Prvi je povedano komentiral Matjaž Han, minister za gospodarstvo iz SD, ki je dejal, da mu je žal, da mora to poslušati, da mi je žal, da se je to zgodilo, in se izgovoril, da bo o Dominiki težje govoril, ker ima doma težave, in ji izrazil sožalje, sicer pa meni, da bosta NPU in KPK vse ugotovila. Zrelavitiziral je stvari – da si lahko en dan s svojim podpisom junak, drugi dan pa skoraj v zaporu pod istimi pogoji. Dejal je, da upa, da se bodo dogovorili v stranki in da ne “kupi”, da so v SD kar naenkrat vsi skorumpirani. Dodal je, da se politiki, ministri nikdar ne morejo izogniti politični odgovornosti.
Aleš Hojs je povedal, da zaradi pietetnih razlogov še niso vložili interpelacije proti Švarc Pipanovi in oponiral Hanu, da se ne pogovarjajo o Dominiki Švarc Pipan, ampak so tu kar trije ministri, ko so sodelovali pri nakupu, zato ni treba, da govorijo o njej. Kot gradbenik je dejal, da za 2.000 evrov na kvadratni meter lahko postavi novo sodno palačo in da je zanjo že leta na voljo zemljišče na Topniški. Poudaril, da je Starček večkrat opozarjal, da je nakup neustrezen in netransparenten ter da je stavba za sodnike prava žalitev: ima neuporaben atrij, nima razpravnih dvoran in parkirišč za sodnike ter sodniško osebje.
Minister Boštjančič je dejal, da so nakup stavbe za pravosodno palačo zavračali, ker niso želeli posegati v proračunsko rezervo. Rekel je, da bi se bilo treba pogovarjati o imenih in priimkih, ki bodo morali prevzeti odgovornost, ter da je jasno, da se projekt nakupa ni izvajal ustrezno, da zadevo preiskujejo in se kaže sistemska problematika nakupa oziroma upravljanja nepremičnin v javni upravi. Na vprašanje, ali je tudi on odgovoren za sporni nakup, je Boštjančič dejal, da ministrstvo za finance ne presoja vsebine takih projektov in je to odgovornost vsakega resorja posebej – tako je zavrnil odgovornost. Izjavil je absurd: da ministrstvo za finance ne presoja ekonomike nakupa ene stavbe, da so vedeli le osnovne podatke, da pa niso poznali ekonomike, stanja stavbe in potrebne investicije.
Šlo je za vrsto procesnih napak, je rekel Vrtovec, menil je, da bi moralo ministrstvo opraviti cenitev, pa tudi, da gre za kolektivno odgovornost vlade, ki je sprejela takšno kupoprodajno pogodbo brez varovalk. KPK in NPU naj opravita svoje delo, politična odgovornost pa izhaja iz tega, da nekdo izgublja kredibilnost. Slovenija potrebuje smer, ne pa dnevnega obmetavanja z aferami.
Mesec se je posipal s pepelom in izgovoril nekaj standardnih floskul, da je njegova stranka čista, da niso imeli nobene korupcijske afere in da je ugotoviti odgovornost za ta nakup.
3.000 računalnikov Emilije Stojmenove Duh
Občine, ki so jih prizadele ujme, so do konca septembra lani, ko je potekel rok za prijavo poškodovane računalniške opreme v avgustovski ujmi, prijavile zgolj 39 poškodovanih računalnikov – sredi oktobra pa jih je ministrstvo za digitalno preobrazbo naročilo kar 3.000.
“Sama sem razumela ta dopis ministrstva za digitalno preobrazbo, glede na to, da nismo imeli poškodovane opreme, kot brezpredmeten,” je za Tarčo povedala županja Solčave Katarina Prelesnik. “Mi smo bili v tistih časih, ves avgust, 24 ur aktivni in se nismo posebej ukvarjali s posameznimi stvarmi, ne spomnim se, da bi dobili kakršnokoli ponudbo, dopis s ponujeno računalniško opremo,” pa je povedal Matic Tasič, župan občine Prevalje.
Zakaj so naročili toliko računalnikov?
Nekaj ur pred oddajo Tarča so na ministrstvu prostodušno priznali, da so naročili dodatnih 3.000 računalnikov, ker so jih pač lahko. Z aneksom so namreč lahko nakup povečali za 30 % vrednosti osnovne pogodbe – torej še za dodaten milijon evrov in pol. Ministrica je še minuli teden številko 3.000 pojasnjevala drugače, so ugotovili na Tarči. “Glede na to, da so nas šole pozivale, da potrebujejo računalnike, smo ministrstvo za vzgojo vprašali, kakšne so potrebe, in so nam jasno navedli, da potrebujejo 3.000 računalnikov na leto. Glede na to, da imamo 1.000 zavodov, to pomeni tri računalnike na zavod. Torej 3.000 računalnikov, ki smo jih kupili iz druge postavke, ne iz postavke, namenjene računalniškemu skladu, bomo v kratkem dodelili šolam.” Katerim? “Tistim, ki nam jih je predlagalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,” je takrat povedala ministrica.
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje te številke niso potrdili, so povedali na Tarči. Še manj vedo o novih računalnikih šole.
Ministrica Stojmenova Duh je napovedala, da bodo računalnike razdelili aprila. A to bo težko izvedljivo. Po grobi oceni Društva Duh časa, ki usposablja rabljene računalnike za socialno ogrožene, bi zgolj za pripravo 13.000 računalnikov, ki so zdaj še brez operacijskega sistema in protivirusnega programa, štirje ljudje potrebovali nekaj več kot 10 mesecev, kar bi stalo približno 320 tisoč evrov.
Kot so ugotovili na Tarči, medtem ko kupi računalnikov v skladišču čakajo na pravne podlage in vzpostavitev mehanizma, na prošnjo županje ene od poplavljenih občin za tri računalnike ministrstvo odgovarja: “Zamudili ste rok.” In dodajajo: “Do začetka delovanja mehanizma priporočamo, da se obrnete na nevladno organizacijo Duh časa, ki brezplačno podarja obnovljeno računalniško opremo.”
Računalniki so še vedno v skladišču, ker podlage za njihovo razdelitev najbolj socialno ogroženim niso ustrezne, je vehementno razlagal minister za finance Boštjančič ter dodal, da so se na vladi dogovorili, da si vzamejo za to še od dva do tri tedne, da res razčistijo, kako in kaj z novo zakonodajo. Računalniki so v skladišču zato, ker hočejo natančno določiti merila, po katerih jih bodo delili, je rekel Boštjančič in dodal, da ne ve, kje je afera.
Zakonodaja je bila sprejeta aprila lani in je jasno določeno, komu so ti računalniki namenjeni, je ugovarjal Vrtovec. Mehanizem po zakonodaji, ki bi moral biti vzpostavljen 1. januarja letos, ne deluje. Na računalnikih, ki nimajo operacijskega sistema in antivirusnega programa, pa se nabira prah!
Sporna medijska kampanja prosti medvrstniškemu nasilju
Sporni so tudi nekateri drugi razpisi ministrstva, so ugotovili na Tarči – to je 120 tisočakov vredna medijska kampanja o vrstniškem nasilju in sovražnem govoru. Poziv je bil odprt le šest dni – v razpisu pa najdemo tudi zelo specifičen pogoj: glavna dejavnost ponudnika mora biti produkcija filmov, videov in oddaj. Naročilo je tako dobila najdražja ponudba mariborskega podjetnika Andraža Fistravca – s kar 120 % višjo ceno od drugega ponudnika. To je nenavadno, je dejala za Tarčo pravna strokovnjakinja Miriam Seliškar, ki je dodala: “Objava je bila v petek, rok za odgovore na vprašanja v ponedeljek, zelo veliko manevrskega prostora ni bilo, da bi se tudi drugi ponudniki vključili. Je pa tudi res, da je bila odločitev zelo kratka. Je ta klasifikacija lahko sporna oziroma omejujoč dejavnik pri krogu ponudnikov, ki bi to lahko izvedli? Neobičajno.”
L. M.