O silovitih spopadih danes poročajo v mestih ob fronti blizu mesta Doneck na vzhodu Ukrajine, poroča tiskovna agencija Reuters na spletni strani. Po trditvah ukrajinskih predstavnikov ruske sile v prizadevanjih, da bi prevzele nadzor nad regijo Donbas, izvajajo serije napadov, tudi iz zraka. Ukrajinska vojska trdi, da je odbila kopenske napade v smeri mest Bahmut in Avdijivka ter porazila ruske izvidniške enote, med drugim blizu Bahmuta.

Ruska stran razmere na terenu ocenjuje drugače. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je tako sporočil, da so sile pod njegovim vodstvom zajele tovarno na južnem obrobju mesta Soledar. Ruske sile so po lastnih navedbah tudi vdrle v vas Piski, obdano z barikadami, ruski mediji pa poročajo, da so pripadniki skupine Wagner vdrli na območje blizu mesta Bahmut.

Rusija si prizadeva, da bi prevzela popoln nadzor nad Donbasom, predstavniki samooklicanih proruskih oblasti v več zasedenih delih Ukrajine pa po lastnih navedbah načrtujejo referendume glede priključitve Rusiji, še poroča Reuters.

Počasno napredovanje ruskih sil

Britanski vojaški strokovnjaki medtem ocenjujejo, da so ruske sile v zadnjih dneh svoja prizadevanja osredotočile na odvračanje ukrajinske protiofenzive na jugu države. Kljub temu nadaljujejo tudi z napadi v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, v današnjem rednem poročilu navaja britansko ministrstvo za obrambo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Britanski strokovnjaki ocenjujejo tudi, da je napredovanje ruskih sil na terenu še naprej omejeno. Največji uspeh so ruske sile v zadnjih 30 dneh dosegle pri napadu na mesto Bahmut, a še tam so napredovali le za okoli deset kilometrov.

Po mnenju britanskih strokovnjakov je razlog za to med drugim v pomanjkanju vojaškega osebja na ruski strani. »Kljub močnemu posredovanju topništva na tem območju Rusiji ni uspelo zagotoviti zadostnega števila pripadnikov pehote, da bi osvojili še več ozemlja,« piše v poročilu, ki ga povzema dpa.

Napete razmere okoli jedrske elektrarne

Razmere ostajajo napete tudi okoli jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine, ki velja za največjo nuklearko v Evropi, potem ko sta konec minulega tedna ukrajinska in ruska stran druga drugi očitali, da jo ogrožata z vojaškimi operacijami in obstreljevanjem.

Ruska vojska po lastnih navedbah tam namešča sisteme zračne obrambe. »Okrepili bomo sisteme zračne obrambe v okolici elektrarne,« je danes za rusko državno televizijo po navedbah dpa dejal vodja ruskih vojaških oblasti v regiji Evgenij Balicki.

Povedal je še, da elektrarna trenutno obratuje kot običajno. Nuklearka v Zaporožju obsega skupno šest blokov s skupno močjo 5700 megavatov. Do obstreljevanja minuli konec tedna so po ukrajinskih navedbah sicer delovali le trije bloki, še navaja dpa.

Ukrajina evakuirala več tisoč civilistov iz regije Doneck

Iz Kijeva so danes sporočili, da so ukrajinske oblasti od minulega tedna, ko je v veljavo stopil odlok o obvezni evakuaciji iz regije Doneck, evakuirale že najmanj 3000 ljudii.. V regiji naj bi sedaj ostalo še 350.000 prebivalcev, od tega približno 50.000 otrok.

»V zadnjih šestih dneh je bilo evakuiranih več kot 3000 državljanov, med njimi skoraj 600 otrok in 1400 žensk. Obvezna evakuacija pa se medtem nadaljuje,« je povedal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko. Pri tem je še dodal, da je bilo od začetka ruske invazije iz Donecka evakuiranih približno 1,3 milijona ljudi, v regiji pa naj bi jih ostalo še 350.000, od tega približno 50.000 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kijev je prejšnji teden uvedel obvezno evakuacijo iz vzhodne regije Doneck, ki zdaj nosi glavno breme ruske vojaške ofenzive. Kot enega izmed razlogov je vlada navedla, da v mrzlih zimskih mesecih ne bo mogla zagotoviti zadostnega ogrevanja. Številni Ukrajinci v Donbasu, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk, pa si ne želijo oziroma ne morejo oditi. Pri tem se sklicujejo na pomanjkanje sredstev za začetek novega življenja in na to, da nimajo kam iti.

Zelenski Zahod pozval k popolni prepovedi potovanj za Ruse

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem Zahod pozval, naj Rusom prepove potovanja, s čimer želi spodbuditi zaveznike k še večjemu pritisku na ruskega predsednika Vladimirja Putina. V intervjuju za ameriški dnevnik Washington Post je obstoječe sankcije proti Rusiji označil za šibke v primerjavi s sporočilom, ki bi ga Moskvi poslali s prepovedjo potovanj in popolnim embargom na ruske energente. »Najpomembnejše sankcije so zaprtje meja - ker Rusi jemljejo zemljo nekomu drugemu,« je dejal ukrajinski predsednik in dodal, da bi morali Rusi »živeti v svojem svetu, dokler ne spremenijo svoje filozofije«.

Po mnenju Zelenskega bi morali vsi Rusi prevzeti del krivde za Putinovo vojno. »Rekli bodo, 'ta vojna nima nobene zveze z nami, celotno prebivalstvo ne more biti odgovorno, kajne?' Lahko je. Prebivalstvo je izbralo to vlado in se z njo ne bori, se z njo ne prepira, ne kriči nanjo,« je dejal Zelenski.

V Moskvi so se na poziv Zelenskega odzvali z besedami, da je »"racionalnost razmišljanja v tem primeru presegla vse meje«, in da je potezo »mogoče razumeti le izjemno negativno«.. »Vsak poskus izolacije Rusov ali Rusije je proces, ki nima perspektive,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Za prepoved potovanj Rusov tudi finska in estonska premierka

Nekatere evropske države naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že ukinile nekatere vizume za ruske državljane, pojavljajo pa se tudi pozivi k odločnejšim ukrepom. Finska premierka Sanna Marin je v ponedeljek dejala, da bi EU morala razmisliti o prepovedi potovanja za ruske potnike. »Ni prav, da lahko Rusi v času, ko Rusija izvaja brutalno vojno v Evropi, živijo normalno življenje, potujejo po Evropi kot turisti. To ni prav,« je Marinova po navedbah Politica dejala za finsko javno radiotelevizijo Yle. Dodala je, da verjame, da bo na prihodnjih zasedanjih Evropskega sveta to vprašanje še bolj izpostavljeno.

Turističnih vizumov pa Rusom ne bi več izdajala niti estonska predsednica vlade Kaja Kallas, ki je na Twitterju zapisala, da je obisk Evrope privilegij in ne pravica. »Letalski promet iz Rusije je ustavljen. To pomeni, da medtem ko schengenske države Rusom izdajajo vizume, breme nosijo države, ki so sosede Rusije - Finska, Estonija in Latvija, ki so edine vstopne točke,« je zapisala Kallasova.