Finančni minister Klemen Boštjančič ni zadovoljen s sistemom plač v javnem sektorju, rešitev pa vidi v celoviti prenovi sistema, s katero se bo zagotovila tudi večja učinkovitost. Sindikatom, lačnim višjih plač, očita, da bi morali poleg zahtev o višjih plačah na dan priti tudi s predlogi za povečanje učinkovitosti. O tem Boštjančič ni razmišljal, ko se je za 100 € povišala minimalna plača tudi v zasebnem sektorju, je na Twitterju zapisal analitik Mitja Iršič.
“Pri 100-evrskem ad hoc povišanju v zasebnem sektorju, s katerim so posilili podjetnike, pa se niso nič spraševali o višanju učinkovitosti … Po principu “znajdi se ali crkni,” je na Twitterju komentiral Mitja Iršič. Komentar je sledil na nezadovoljstvo nad sistemom plač, ki ga je po pisanju STA izrazil finančni minister Klemen Boštjančič. Ta namreč od sindikatov zahteva tudi predloge o povišanju učinkovitosti, kar pa ga je prav malo zanimalo, ko so ad hoc tudi zasebni sektor prisilili v višanje plač za 100 evrov.
Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo oglasil nekdo od predstavnikov vladajočih in na glas povedal, da ukrepe sprejemajo nepremišljeno. Kaj pa so drugega pričakovali, ko so obljubili 600 evrov dodatka sodnikom in tožilcem, brez da bi ob tem pomislili na ostale? Odzval se je Boštjančič, ki vsem ostalim skupinam očita, da prihajajo na dan z zahtevami o višjih plačah in cinično pričakuje, da bodo predlagali tudi kako izboljšati delovno učinkovitost. Komentar analitika Iršiča je ob tem več kot na mestu.
Aha… Pri 100 evrskem ad hoc povišanju v zasebnem sektorju, s katerim so posilili podjetnike, pa se niso nič spraševali o višanju učinkovitosti… Po principu "znajdi se ali crkni". https://t.co/mRBKM6ZGjx
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) February 4, 2023
“Kot minister za finance pristajam edino na težo argumentov, na izračune,” je dejal in dodal, da vsak teden pri vrsti ukrepov vlečejo zavoro. Vprašanju, katerega ministra mora največ ustavljati, se je izognil. “Zelo dobro se ve, da bomo kot ministrstvo vedno zagovarjali reforme, ki so celovite, premišljene in imajo na koncu merljive učinke,” je povedal, piše STA, čeprav se doslej ni izkazal v matematiki in premišljenih izračunih, sploh če spomnimo, da se je prav z dvigom minimalne plače dvignil tudi znesek, ki mora posamezniku ostati na računu za preživetje pri izračunu kreditne sposobnosti. Kar seveda pomeni, da je obrok kredita, ki ga posameznik lahko najame, manjši in posledično to pomeni tudi nižji znesek posojila.
Podjetnike so prisilili v višje plače, o delovni uspešnosti ne duha ne sluha
Glede zadnje novele zakona o dohodnini, ki po njegovih besedah ni bila reforma, ampak razveljavitev sprememb, sprejetih v času prejšnje vlade, je spomnil, da so pri njeni pripravi aktivno sodelovali s socialnimi partnerji, da bi dosegli čim večji konsenz, zaradi česar je bil končni rezultat tudi nekoliko drugačen, kot so ga napovedovali. Ne le prisila podjetnikom, da ne glede na delovno uspešnost zvišajo plače za 100 evrov vsem, tudi višji davki so eden izmed razlogov, zakaj razmišljamo, da vlada načrtno uničuje gospodarstvo.
Vrh koalicije, na katerem so obravnavali izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju, na dnevnem redu tudi stanovanjska politika, davčna in šolska reforma.
Minister za finance Klemen Bostjančič.
Vlada z nepremišljenim višanjem plač in stopicanjem proti “enakosti”, ki jo venomer zagovarja v svojem socialističnem stilu, na vsak način želi doseči enakost med vsemi in v zasebnem sektorju ne daje pomena delovni uspešnosti, zdaj pa jo pričakuje od javnega sektorja. Vendar pazite, le zato, da bi lahko opravičila višanje plač določenim skupinam, ostali pa “naj se znajdejo.” Dejstvo je, da država največkrat dobiva prihodke od uspešnih gospodarstvenikov, ki plačujejo davke, kljub zavedanju tega pa vlada vztrajno poskuša uničiti gospodarstvo z visokimi davki, kar ji slovenski gospodarstveniki zamerijo.
Ana Horvat