ECB preigrava še dva slabša makroekonomska scenarija
Ruska invazija v Ukrajino ob katastrofalni humanitarni krizi povečuje negotovost, krepi inflacijske pritiske in prinaša tudi druge gospodarske posledice, ki bodo odvisne od prihodnjega razpleta dogodkov. V Evropski centralni banki (ECB) so tako že v četrtek pripravili novi osnovni makroekonomski scenarij za območje evra in v njem za pol odstotne točke znižali napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer s 4,2 na 3,7 odstotka.
Hkrati so tudi krepko, s 3,2 na 5,1 odstotka, zvišali napoved letošnje povprečne inflacije. Naknadno pa so objavili še dva možna makroekonomska scenarija za evrsko območje, s slabšimi obeti.
Po prvem, »negativnem« scenariju, bi strožje sankcije proti Rusiji pripeljale do motenj v globalnih dobavnih verigah, ob tem pa bi daljši rezi v dobavo ruskega plina še dodatno povečali stroške energije in zmanjšali proizvodnjo v evrskem območju. Predpostavka je, da bi bila taka gibanja le začasna, vendar bi bile geopolitične napetosti dolgotrajnejše in bi prinesle večje finančne motnje in negotovosti.
Posledično bi bila gospodarska rast v evrskem območju letos za 1,2 odstotne točke nižja kot po osnovnem scenariju, inflacija pa za 0,8 odstotne točke višja. Nizka rast bi se nadaljevala tudi v 2023, ko bi se povprečna inflacija spustila na raven dvoodstotnega cilja ECB. Gospodarska dinamika bi bila nato v 2024 nekaj višja, ker bi bi takrat nadoknadili zaostanek iz 2022 in 2023, z umiritvijo cen nafte in plina pa naj bi se znižala tudi inflacija.
Še nekoliko slabši, »ostrejši« scenarij, pa predpostavlja še večjo rast cen energije zaradi večjih težav pri njeni dobavi, večje pretrese na finančnih trgih in še hujše stranske učinke rastočih cen energije. Posledično bi bil letošnji BDP v evrskem območju za skoraj poldrugo odstotno točko nižji od osnovnega scenarija, povprečna inflacija pa bi bila s 7,1 odstotka kar za dve odstotni točki višja od že tako krepko zvišane osnovne napovedi. Posledice za nižjo rast in višjo inflacijo bi po tem scenariju krepko občutili tudi v prihodnjem letu, ko bi bila inflacija še vedno 2,7-odstotna. V tem primeru bi se neravnotežja pri cenah nafte in drugih energentov umirila šele v 2024, ko bi se po predpostavki analitikov ECB povprečna letna stopnja inflacije znižala na 1,9 odstotka.
Nove napovedi za Slovenijo še ta mesec
ECB je v svojih scenarijih predvidela le skupna gibanja v evrskem območju kot celoti in ni naredila izračunov za posamezne države. Prvo novo napoved za Slovenijo bo sicer že kmalu, v drugi polovici marca, pripravil Umar v okviru redne pomladanske napovedi gospodarskih gibanj. Banka Slovenije bo svoje nove napovedi, kot vsako leto, pripravila junija.
